Slovenija je v lanskih prvih treh četrtletjih zabeležila štiriodstotno gospodarsko rast, zato se napoved Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) o 3,9-odstotni rasti v celem letu 2005 zdi realna, je danes na novinarski konferenci komentiral direktor UMAR Janez Šušteršič. Pri tem je opozoril predvsem na visoko rast izvoza. V skladu z napovedmi je bila lani tudi rast cen. Čeprav so mesečna nihanja še možna, pa so možnosti, da bi lahko kaj ogrozilo prevzem evra, zelo majhne, je povedal.
Rast izvoza je bila lani višja od pričakovanj UMAR. Obseg izvoza je bil v prvih devetih mesecih za 8,5 odstotka višji kot v enakem obdobju leta 2004, je povedal Šušteršič. Rast izvoza v članice EU je bila še višja od povprečja, znotraj tega pa se je povečal predvsem izvoz v Francijo, in sicer za 60 odstotkov. Slovenija v Francijo izvaža avtomobile, ob čemer je Šušteršič omenil problem odvisnosti od zgolj enega proizvoda. Za več kot deset odstotkov se je lani povečal tudi izvoz v Avstrijo, prav tako je bilo opaziti visoko rast izvoza v Italijo in Veliko Britanijo.
Manjša od pričakovanj pa je bila lani rast investicij. Medtem ko so na UMAR pričakovali štiriodstotno rast investicij, so se dejansko povečale zgolj za dva odstotka. Glavni razlog je manjša rast investicij v opremo in stroje, je pojasnil Šušteršič ter ocenil, da je v gospodarstvu po zelo visokih stopnjah rasti investicij v preteklih letih lani prišlo do umiritve. Izjema so investicije v gradnjo stanovanj, ki se še vedno močno povečujejo.
Hitro rastoča avtomobilska industrija
Obseg industrijske proizvodnje se je lani povečal nekoliko manj, kot pa je napovedoval UMAR. Kljub temu je razmeroma ugoden, kar je razvidno tudi iz ugodne rasti novih naročil. Najhitreje rasteta avtomobilska in kovinska industrija, medtem ko proizvodnja v delovno intenzivnih panogah še naprej upada. Šušteršič je opozoril, da najhitreje rastejo storitvene dejavnosti, kjer se povečuje tudi zaposlenost.
Zaposlovanje v storitvenih dejavnostih bi bil lahko delni odgovor na prestrukturiranje in ukinjanje delovno intenzivnih panog, je ugotovil Šušteršič. Število delovno aktivnih v storitvenih dejavnostih, med katerimi je Šušteršič izpostavil poslovne storitve, finančno posredništvo, gostinstvo in zdravstvo, narašča. To pomeni, da imamo rast zaposlenosti, medtem ko stopnja brezposelnosti ostaja praktično nespremenjena. Se pravi, da je na trgu dela več ljudi aktivnih, je povedal Šušteršič.
Glede plač pa je povedal, da so se v prvih devetih mesecih lani realno povečale za 2,3 odstotka, kar je popolnoma v skladu s cilji o zaostajanju rasti plač za rastjo produktivnosti za eno odstotno točko. Takšna rast plač je z makroekonomskega stališča povsem vzdržna, je ugotovil Šušteršič.
Inflacija se je lani znižala še za 1,1 odstotne točke in je bila v skladu z napovedmi UMAR (2,5 odstotka), je nadaljeval Šušteršič. Kljub naraščanju cen nafte na svetovnih trgih so bili drugi dejavniki, ki znižujejo inflacijo, očitno toliko močnejši, da smo ta cilj lahko dosegli, je ocenil.
Slovenija je tako novembra lani že izpolnila maastrichtski kriterij za prevzem evra. Lahko se sicer zgodi, da bo inflacija v kakšnem naslednjem mesecu še višja od maastrichtskega kriterija, vendar pa ni nobene velike bojazni, da ob pripravi konvergenčnega poročila tega merila ne bi izpolnjevali, je poudaril Šušteršič.
K znižanju inflacije je po ugotovitvah UMAR pomembno prispevala zamrznitev tečaja z vstopom v evropski mehanizem menjalnih tečajev ERM II v juniju 2004. To tudi ni zmanjšalo konkurenčnosti, saj je realni tečaj stabilen. S tem se je izkazala pravilnost napovedi UMAR, da vstop v ERM II ne bo povzročil šoka za realno gospodarstvo, bo pa znižal inflacijo.
Šušteršič: Brez reform ne bo šlo
Glede napovedi za leto 2006 je Šušteršič povedal, da te ostajajo nespremenjene; gospodarska rast naj bi se torej gibala okoli štirih odstotkov. Takšnih stopenj rasti pa ne bi mogli več pričakovati tudi v naslednjih letih, če ne bomo izvedli načrtovanih reform na gospodarskem in socialnem področju, je opozoril. Med najpomembnejšimi področji reform je izpostavil privatizacijo, reforme na področju trga dela ter davčno reformo.
