Slovenijales je v skladu s srbsko uredbo o zaščiti premoženja delov podjetij, ki imajo sedež na ozemlju nekdanjih jugoslovanskih republik, minuli petek sklenil štiri sporazume. S tem je družba storila pomemben korak k zaščiti svojega premoženja v Srbiji, so sporočili iz Slovenijalesa.
Generalni direktor Slovenijalesa Mitja Pleterski je zadovoljen zaradi ugodne rešitve problema. Pričakuje, da bodo predstavniki slovenske vlade ob srečanju s srbsko vlado 6. marca letos vnovič izpostavili pomembnost zaščite premoženja slovenskih družb v tujini in tako spodbudili dokončno potrditev sklenjenih dogovorov tudi s strani srbske vlade.
Družba Slovenijales se je, podobno kot veliko število slovenskih podjetij z nepremičninami v Srbiji, še iz časa skupne države od lanskega junija soočala s srbsko uredbo o zaščiti premoženja delov podjetij, ki omogoča nacionalizacijo premoženja podjetij, ki imajo sedež na ozemlju nekdanjih jugoslovanskih republik.
Po sprejetju uredbe je bilo julija lani že prodanih 16 takšnih družb. Po protestih drugih držav, tudi Slovenije, so odpovedali dražbe. Srbska vlada je postavila rok, do katerega morajo srbska podjetja, ki so si prilastila premoženja držav nekdanje Jugoslavije, urediti način vračanja. Rok, ki bi se moral sicer izteči 27. februarja, so podaljšali za 90 dni.
Pri avgustovskem posredovanju, ko je še veljala junijska odredba, ki je grozila z nacionalizacijo slovenskega premoženja, je aktivno sodelovala tudi hčerinska družba Slovenijalesa Lesnina LGM. Sodelovanje Lesnine LGM, slovenskega veleposlaništva v Srbiji in slovenskega zunanjega ministrstva tako predstavlja odličen primer sodelovanja gospodarskih družb z državo, s skupnim ciljem zaščite slovenskih gospodarskih interesov v tujini, menijo v Slovenijalesu.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.