Sloveniji še ena neslavna srebrna medalja, čeprav smo nekaj naloge le opravili

Kam v Evropi ne investirati? Na to vprašanje odgovarja zadnje poročilo Svetovne banke, ki zajema 189 držav in preverja njihovo privlačnost za podjetja.

V svetovnem merilu pri glavi in pri repu lestvice ni posebnih presenečenj. Najbolj privlačen je Singapur, najmanj Eritreja.

Je pa zanimiv pogled na evropske uvrstitve. Te gredo nekako tako, da je iz njih precej jasno naslednje - državam, ki so privlačne za gospodarstvo - v njih je mogoče hitro sklepati posle, hitro zapreti neučinkovite posle in imajo hiter in učinkovit sodni sistem - gre spopadanje s krizo od rok dobro, tistim na nasprotnem koncu pač ne.

Žal je na napačnem koncu tokratne lestvice tudi Slovenija. Imamo veliko (nepotrebne) birokracije, do tujih investitorjev smo prej zaprti kot odprti, do nekaterih celo sovražno nastrojeni, birokratski in kdaj tudi sodni postopki se vlečejo v nedogled. Med podjetjem neprivlačnimi evropskimi državami smo končali na neslavnem drugem mestu, v še manj slavni družbi Grčije, ki je prva in Italije, ki je tretja, torej mesto pred četrtim Ciprom.

Na drugem koncu lestvice pa so uspešnejše države kot sta na primer Nemčija ali Švedska.

Tako so se na lestvici "kam ne investirati" odrezale evropske države.

1. Grčija
2. Slovenija
3. Italija
4. Ciper
5. Poljska
6. Irska
7. Češka
8. Portugalska
9. Slovaška
10. Nizozemska
11. Španija
12. Belgija
13. Velika Britanija
14. Danska
15. Avstrija
16. Francija
17. Nemčija
18. Finska
19. Luksemburg
20. Švedska

Tisto, kar bi moralo Slovenijo vzpodbuditi k akciji je ugotovitev, da so se v krizi, namesto, da bi reakcija prinesla izboljšave, stvari še poslabšale. Poročilo ugotavlja, da se je pri nas v zadnjem letu za dva meseca podaljšal čas, ki je potreben, da slovenski sodni sistem "obdela" določen postopek. V Grčiji so se nekateri postopki podaljšali za astronomska štiri leta!

Od evropskih držav z močno reformno voljo le Irska

Slab reformni tempo ni le slovenska, ampak evropska težava. Poročilo, ki nastaja že vse od leta 2004, ponuja napredek držav pri izboljšanju poslovnega okolja. Ugotavlja, da so se v zadnjem letu najbolj poboljšale Tadžikistan, Benin, Togo, Slonokoščena obala, Senegal, Trinidad in Tobago, Demokratska republika Kongo, Azerbajdžan, Irska in Združeni arabski emirati.

Skupaj je teh držav uvedlo preko 40 regulativnih reform, ki lajšajo poslovanje podjetij. Uvrstitev ne pomeni, da jih ne čakajo še številni izzivi, je pa v očeh investitorjev prednost tudi reformna volja.

Tisto, kar bode v oči je, da je od evropskih držav med prvo deseterico reformno naravnanih le Irska. Tam se dosežki vidijo tudi po tem, da je država že lahko izstopila iz programa mednarodne pomoči, za katero je zaprosila, ko je zabredla v globoko krizo.

A je kriza podobno hudo, ali še huje, zadela tudi druge evropske države, pa te ne vodijo na lestvici reformne volje. Da je Evropa upehana, utrujena, je sicer teorija, ki se je začela pojavljati nekaj let po izbruhu krize. Pri čemer pa na eni strani utrujenost od krize, na drugi strani pa nepripravljenost na spremembe, ne dajeta dobre prognoze, saj se veča možnost zaostajanja stare celine za hitro rastočimi gospodarstvi - na primer Kitajsko. Nekaj ukrepov v tej smeri napoveduje nova Evropska komisija pod vodstvom Jean Claudea Junckerja.

Tudi Slovenija z nekaj napredka

Čeprav so nam namenili neslavno uvrstitev, avtorji lestvice ugotavljajo, da smo nekaj domače naloge vendarle naredili. "Slovenija je vpeljala poenostavljen postopek reorganizacije za srednja in velika podjetja. Olajšali so postopek, po katerem lahko upniki sprožijo in predlagajo načrt reorganizacije, olajšali postopek spremembe terjatev v deleže ter možnost, da lastniki novega kapitala prevzamejo upravljanje od dolžnika in tako zagotovijo obstoj podjetja," pravijo. A že uvedeno potrebuje temeljito nadgradnjo!

Kaj napoveduje Miro Cerar?

Da bodo poskrbeli za boljše poslovno okolje in si prizadevali, da bomo bolj prijazni za tuje investitorje, napoveduje tudi vlada Mira Cerarja.

V koalicijski pogodbi med drugim piše, da bodo ustvarili predvidljivo in enostavno poslovno okolje. Zavezali so se k poenostavitvi postopkov, predvidljivim pogojem poslovanja, razbremenitvi gospodarstva, trgu dela, ki bi bil odprt za delodajalce, a še dovolj varen za delavce in učinkovitim administrativnim procesom.

Koalicijski partnerji obljubljajo skrajšanje dolgotrajnih insolventnih in sodnih postopkov v gospodarskih sporih ter spodbujanje razdolževanja in prestrukturiranja podjetij, pri čemer bo potrebno intenzivirati aktivnost bank.

Obljubili so tudi učinkovitejšo gospodarsko diplomacijo. Napovedali so, da bodo do leta 2018 nagradili obstoječ sistem gospodarske diplomacije z dopolnitvijo vseh aktivnosti glede pomoči izvoznim podjetjem in glede tujih vlaganj v Slovenijo, v večji meri naj bi se preusmerili na hitro rastoče trge.

Investitorji zdaj od vlade pričakujejo, da bo - bolje prej kot slej - napovedano tudi izvedla. To bi bil velik napredek od nekaj preteklih vlad, ki so obljubljale podobno, a potem prej propadle.

Naše neslavne uvrstitve na tovrstnih lestvicah so ob vseh administrativnih ovirah, v veliki meri tudi posledica nestabilnosti našega političnega okolja. V par letih smo zamenjali štiri predsednike vlade. Od vlade Boruta Pahorja dalje smo se večino časa ukvarjali s sestavljanjem in podiranjem vlad - imeli smo vlado Janeza Janše, Alenke Bratušek, zdaj smo dobili Mira Cerarja, z njim pa tudi govorice, da se bo tudi ta kmalu poslovil.

Ker z novimi vladami prihajajo nova vprašanja, nove politike, za investitorje postaja uganka, kdo je sploh njihov sogovornik, takšnih situacij ne marajo. Tudi ne odločitev v zadnjih trenutkih, ki so pri nas pogosto posledica politične burje.

Dober primer takšne nestabilnosti je bila odločitev odhajajoče vlade Alenke Bratušek, da tik pred volitvami zamrzne postopke privatizacije, v katere so tuji investitorji že vložili denar in delo, da bi se sploh prijavili v postopek. Takšno potezo so v tujini označili za neresno, izkupiček pa je bil ta, da je bila privatizacija kasneje odmrznjena, premier Cerar pa je ocenil, da so postopki pravzaprav tako daleč, da drugačne odločitve sploh niso mogoče, saj bi nas lahko doletela celo kakšna tožba. Strokovnjaki ocenjujejo, da nas takšne poteze v novih privatizacijskih postopkih stanejo višjih kupnin!

Nova vlada obljublja nadzorovano privatizacijo. Ta bi naj, če ne drugega, prinesla vsaj jasnejša pravila igre. Implementacijo ideje investitorji še čakajo.