Precej vojaških objektov, ki so jih od konca sedemdesetih do leta 1989 gradila vsa slovenska gradbena podjetja z SCT kot vodjem projekta, so porušili ali pa vsaj močno poškodovali že leta 1991 med Zalivsko vojno.
202 D sanjski posel
Projekt 202 D je bil največji. Kaj natančno so gradili pod to šifro, je še vedno skrbno varovana skrivnost, zagotovo pa je šlo za sanjski posel: zaposlenih je bilo 28.000 ljudi, ki je blizu Bagdada zgradilo pravo mesto z letališčem, cestami, kompleksom vojaških in civilnih zgradb ter infrastrukturo, skupaj 1210 objektov. Mesto 202 D je prepredeno s 180 kilometri cest, razprostira pa se na 34 kvadratnih kilometrih. Gradnja je trajala od leta 1981 do 1984, stala pa je pol milijarde dolarjev. Za občutek vrednosti naj pojasnimo, da stane gradnja enega predora na avtocesti proti morju 150 milijonov dolarjev, traja pa dve leti.
Izvajalci zavezani k molku
Nekdanjega iraškega bogastva ni več opaziti, toda v tistem času so bili posli v Iraku tako dobičkonosni, da je postala letalska proga Ljubljana - Bagdad - Ljubljana redna čarterska linija, razprodana tudi po tri mesece vnaprej. Vse druge podrobnosti vedo le udeleženi, ki pa o podvigu v Iraku še vedno nočejo spregovoriti.
Pred začetkom del so se namreč vsi vodje projektov pisno, ostali pa ustno, zavezali k trajnemu molku, ki velja še danes. Zato tovrstne informacije od udeležencev niso dobile ne slovenske in ne tuje obveščevalne službe, ki so pred bližajočo se vojno pri njih poizvedovale o detajlih, kot so lokacija, namembnost in vgrajena tehnologija objektov. Vendar je tudi neznanih detajlov verjetno bolj malo, saj so skoraj vse klimatske naprave v Iraku, ki so zaradi puščavskega podnebja nujnost, namreč vgradili Američani. Ti pa imajo tudi zajeten slikovni arhiv, ki so ga s sateliti z lahkoto nabrali v državi, kjer večino dni v letu sije sonce.
Jugoslavija prva na seznamu graditeljev
V Iraku so poleg SCT gradila tudi podjetja Primorje, Gradis, Pionir ter IMP. Razen naročnikov del in neposredno vpletenih izvajalcev skoraj nihče ne ve, kje so ti objekti, kaj natančno sploh so, kako veliki so, za kaj so namenjeni in kakšna tehnologija je vgrajena. Poleg Jugoslavije, ki je bila po liniji neuvrščenih prva na listi možnih izvajalcev del za iraške naročnike, so imela polne roke dela sredi puščave tudi podjetja iz ZDA, Velike Britanije, Švedske, Francije in Nemčije.
