Vzroke za omenjeno izgubo tega javnega podjetja v 100-odstotni lasti države gre iskati v dodeljenih sredstvih za subvencioniranje izvajanja javne gospodarske službe in vzdrževanja infrastrukture, je za STA povedal vodje službe za organizacijsko komuniciranje na SŽ Sandi Salkič.
Vodstvo SŽ je mesec dni pred koncem lanskega leta ocenilo, da ga bodo sklenili s približno 3,7 milijarde tolarjev izgube, kar bi bilo za okrog 1,4 milijarde tolarjev več kot v letu 2000, pa tudi nekaj prek milijarde tolarjev več od predvidenega v poslovnem načrtu za leto 2001, ki jim ga je spomladi lani potrdila vlada. V skladu z letnim poročilom uprave SŽ o poslovanju v letu 2001, ki ga je na sredini seji potrdil tudi nadzorni svet SŽ, pa lanska izguba presega predlansko kar za približno 2,4 milijarde tolarjev in znaša skoraj 4,7 milijarde tolarjev.
Največji del lanske izgube so v SŽ ugotovili na področju potniškega prometa, ki ga subvencionira država iz svojega proračuna, cene v notranjem potniškem prometu pa so še vedno pod vladnim nadzorom. V letu 2001 je bil notranji potniški promet deležen 5,2 milijarde tolarjev subvencij, kar pa je bilo realno za 26 odstotkov manj kot leta 2000. Zato so se na SŽ po pojasnilu vodstva sredi lanskega decembra tudi odločili za zmanjšanje števila voženj potniških vlakov, kjer ni ekonomskega interesa. Manjši del izgube pa so pripisali področju infrastrukture, ker so iz lanskega proračuna za ta namen prejeli premalo sredstev; v poslovnem načrtu za leto 2001 izguba za infrastrukturno področje sploh ni bila predvidena. Na področju tovornega prometa so imeli minimalni dobiček, tako nizek poslovni izid na tem področju, kjer jim država sicer nič ne predpisuje, pa pripisujejo tudi padcu prepeljanega tovora iz Luke Koper oziroma v njo, še posebej po zloglasnem 11. septembru letos.
Vendar pa bi bile tudi na tem področju rdeče številke, če bi jim država že lani obračunala uporabnino za infrastrukturo; letos naj bi je naneslo kar za poldrugo milijardo tolarjev. V SŽ ob tem priznavajo, da bodo morali pridobiti kar veliko poslov, da bodo pokrili ta znesek. Tovorni promet živi od tranzita oziroma mednarodnih prevozov, območje za širitev dejavnosti pa vidijo v jugovzhodni Evropi. Zato so vladi nedavno predlagali nakup novih lokomotiv (nekatere bodo kmalu stare 28 let), ki bodo sposobne voziti po vsem omenjenem območju.
"V četrtek, 28. februarja, je vlada kot skupščina našega podjetja dala soglasje za nakup večsistemskih električnih lokomotiv," je pojasnil Salkič. Gre za 25 lokomotiv z opcijo za še pet lokomotiv. Nakup bo zajemal štiriosne lokomotive z močjo od 5,5 do 6 mW, z najmanj 160 km/h najvišje hitrosti in največjim osnim pritiskom 22 ton na os. Predvidena je dobava lokomotiv do leta 2006. Leta 2003 bodo dobavljene štiri lokomotive, leta 2004 osem lokomotiv, leta 2005 deset lokomotiv in leta 2006 še osem. Javni razpis bo objavljen predvidoma že aprila, je še naznanil.
Nadzorni svet SŽ je na sredini seji potrdil letno poročilo o poslovanju v letu 2001, pregledal pa je tudi predlog letošnjega poslovnega načrta in vizije uprave SŽ za prihodnost. Kot je po seji nadzornega sveta za STA dejal njegov predsednik Mirko Bandelj, so nadzorniki načelno sprejeli predlog poslovnega načrta, ki ga je pripravilo vodstvo SŽ, vendar so imeli nanj nekaj pripomb. Po njegovem pojasnilu gre predvsem za nerealno vrednotenje postavk poslovanja, v prvi vrsti za nerealen načrt znižanja stroškov. Nadzorni svet SŽ se bo znova sestal predvidoma prihodnjo sredo, takrat pa naj bi bilo več jasnega, je dejal Bandelj.
