Kot je razvidno iz rezultatov, je slovenski bančni sistem razmeroma robusten, saj je v primeru vseh scenarijev kapitalska ustreznost na ravni bančnega sistema ostala nad minimalno predpisanimi osmimi odstotki.
Na Banki Slovenije pravijo, da so takšni rezultati predvsem posledica dokaj velike absorbcijske sposobnosti zaradi trenutno visoke kapitalske ustreznosti in dobičkonosnosti bank iz rednega poslovanja. Ob tem pa se pri nekaterih bankah kapitalska ustreznost približa minimalno zahtevani.
Centralna banka meri ranljivost bank

Banka Slovenije že vrsto let izvaja makrostresne teste, od lanske jeseni pa tudi mikrostresne teste. Pri teh testih gre za preizkus ranljivosti bank na izjemne, lahko tudi malo verjetno dogodke.
Centralna banka je že v aprilu pripravila in poslala bankam scenarije neugodnih makroekonomskih razmer: negativna rast BDP, stagnacija rasti obsega posojil, nadaljnji padec vrednosti vrednostnih papirjev ter padec cen nepremičnin. Dodatno je bil narejen še scenarij poslabšanja bonitete posojilnega portfelja.
Banke so na osnovi teh scenarijev ocenile učinke na poslovni rezultat in kapitalsko ustreznost. Banka Slovenije je tudi sama izvedla obremenitvene teste za različne scenarije poslabšanja posojilnega portfelja. Rezultati obremenitvenih testov so bili nekoliko bolj optimistični, saj so banke upoštevale tudi učinke različnih blažilcev, kot so dokapitalizacija, dodatna zavarovanja ipd.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.