Slovenski prihranek 400 milijonov – špekulanti premagani

Večmesečna blokada dogovora voditeljev Evrope je bila konec tedna zaključena v Bruslju in borzni trgi so se odzvali takoj. Estonska predsednica vlade Kaja Kallas je za Financial Times (FT) potrdila: "Trg se je odzval z znižanjem cen. Če bi te ostale visoke, bi še podžgale inflacijo in to je ključno za celotno ekonomijo."

Slovenski prihranek 400 milijonov evrov 

"Dinamični cenovni razpon za transakcije z zemeljskim plinom za takojšnjo omejitev epizod čezmernih cen plina," kot so poimenovali kapico, je ceno včeraj pognal sedem odstotkov nižje, a to je bilo šele na začetku. 10-odstotno znižanje cene energije pod 115 evrov na megavatno uro sicer ni bilo najnižje v zadnjih štirih mesecih, poroča FT, a ta cena pomeni 400-milijonski prihranek za Slovenijo. Nemški prihranek pa se meri v milijardah in to je bil razlog, ki je prepričal nemškega kanclerja Olafa Scholza. Prav Nemčija je bila na vrhu EU – skupaj s plinom preskrbljenimi državami Nizozemsko, Dansko in deloma Švedsko – najbolj proti uvedbi omejitev trgovanja. Avstrija in Madžarska sta nasprotovali zaradi političnih razlogov in prav Slovenija je bila z Grčijo, Belgijo ter Francijo ključna pri dogovoru. 

Zmaga malih

Kirios Mitsotakis, grški premier, ki je dlje časa opozarjal, kako pomembna je uvedba kapice, je poudaril, da so trgi spoznali, da je Evropa resna pri grožnjah ob uvedbi neke vrste kapic. Dopisnik češke televizije iz Bruslja pa je razkril, da je bil najbolj uspešen pri razumevanju in razlagi skeptičnih držav prav slovenski premier Robert Golob. Golob naj bi uporabil svoje izkušnje s trgovanjem z energijo, ki ga razume najbolj med vsemi vodji EU. 

Golob je za STA povedal, da je bil narejen velikanski korak naprej na vseh področjih, tako glede dolgoročnih ukrepov kot tudi tistih, ki so v resnici namenjeni takojšnji aktivaciji novih pravil na trgu.

Uradne izjave voditeljev izražajo enotno zadovoljstvo, a sama razprava je trajala kar 12 ur, podrobnosti kapic pa še niso dorečene. Te bodo v naslednjih 
dneh postavili ministri članic, a že to soglasje je ključno vplivalo na trge. Evropa se je torej dogovorila, da bo skupaj prerezala ekscese špekulantov, saj naj bi se šele takrat sprožila kapica in varovala stabilnost trga in onemogočila izjemne zaslužke špekulantov, zatrjujejo pa, da kapica ne bo vplivala neposredno na cene in pogodbe. 

Ruske grožnje brez učinka 

Evropa je s tem dogovorom tudi v veliki meri končala rusko izsiljevanje s svojim plinom. Po osmih mesecih ruske invazije na Ukrajino je ruski plinski tok v EU padel na samo devet odstotkov evropske oskrbe, kar je bistven padec z lanskih 40 odstotkov. Kriza energentov v Evropi še vedno ni končana, voditelji imajo še niz odprtih vprašanj, a pokazalo se je, da ko trg stavi proti Evropi, trg izgubi, če je Evropa enotna. Tokrat je bila tudi po zaslugi Slovenije, ki je pokazala, da ni pomembna velikost države, ampak velikost argumenta.