Precejšnje znižanje skupnega primanjkljaja pa ni posledica večjega izvoza na trge zahodnoevropskih držav, saj je bil primanjkljaj na teh trgih malenkostno višji, temveč predvsem večjega izvoza in šibkejših uvoznih gibanjih na trgih držav v razvoju, ugotavlja državni statistični urad.
Prav ta gibanja so imela tudi odločilen vpliv na povečevanje presežka na trgih držav v razvoju, ki se je v obdobju od januarja do maja letos v primerjavi z enakim obdobjem lani okrepil kar za 69 odstotkov.
Statistiki na tem mestu izpostavljajo predvsem rast presežka na trgih držav nekdanje Jugoslavije, za 24 odstotkov ter na območju držav nekdanje Sovjetske zveze, kjer se je presežek povečal kar za petkrat. Ugodno je na blagovno menjavo Slovenije s tujino vplivalo tudi znižanje primanjkljaja na trgih držav članic CEFTA, ki je v omenjenih petih mesecih dosegel 68,4 milijona evrov, medtem ko je še lani znašal 108,2 milijona evrov.
