Gospodarska rast v evrskem območju je v drugem četrtletju z 0,4 odstotka presegla pričakovanja, kar kaže na njegovo odpornost kljub zaostrenim geopolitičnim razmeram in visokim cenam energentov, so v najnovejši publikaciji Pregled makroekonomskih gibanj navedli v Banki Slovenije.
Anketni kazalniki za julij in avgust po njihovih besedah nakazujejo nadaljevanje rasti, ob tem pa tveganja za nadaljnjo rast ostajajo povečana zaradi vztrajajoče geopolitične negotovosti. Po ponovni zaostritvi konflikta na Bližnjem vzhodu se je skupna inflacija julija okrepila na 2,9 odstotka.
Tudi v Sloveniji je gospodarska rast v drugem četrtletju občutno presegla pričakovanja, in sicer se je bruto domači proizvod (BDP) četrtletno povečal za 1,8 odstotka, medletno pa za 5,0 odstotka. Visoko rast sta še naprej podpirali predvsem domača potrošnja in investicije, zlasti v gradbeništvu, ki so jih nadalje pomembno spodbujali državni infrastrukturni projekti. Okrepile so se tudi storitve, rast dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih pa se je opazno pospešila kljub zaostrenim razmeram v mednarodnem okolju.
Omejen nabor podatkov in ocene kažejo nadaljevanje rasti tudi v tretjem četrtletju, vendar naj bi bila ta bolj umirjena. "Naši kratkoročni napovedni modeli trenutno ocenjujejo četrtletno rast BDP pri 0,5 odstotka," so zapisali.
Trg dela je po njihovih besedah ostal robusten, brezposelnost pa na zgodovinsko nizkih ravneh. Še naprej se ohranjajo precejšnje razlike med dejavnostmi, saj se je zaposlenost v predelovalnih dejavnostih nadalje zmanjševala, v storitvah pa povečevala.
Ob pospešku gospodarske aktivnosti so se okrepila zaposlitvena pričakovanja podjetij, ker je pomanjkanje delavcev še vedno izrazito, podjetja nadaljujejo zaposlovanje tujcev. Rast plač se je junija okrepila na 8,3 odstotka, k čemur je prispevalo predvsem nadaljevanje plačne reforme v javnem sektorju.
Skupna inflacija, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin (HICP), se je avgusta okrepila na 3,4 odstotka. Gibanje cen so v zadnjih mesecih določale predvsem cene energentov, še posebej naftnih derivatov, katerih izrazito rast so deloma blažili državni ukrepi. Rast cen hrane za zdaj ostaja razmeroma nizka, precejšnje tveganje za njeno pospešitev pa predstavljajo dražji energenti ter izredno sušno poletje v Sloveniji in drugod po Evropi.
Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja se je v prvih sedmih mesecih kljub solidni rasti prihodkov medletno povečal na 1,3 milijarde evrov. Visoko rast so beležili prispevki za socialno varnost, med odhodki pa izstopajo plače javnih uslužbencev, investicije in storitve dolgotrajne oskrbe.
Javne finance so izpostavljene številnim tveganjem, povezanim z obrambnimi izdatki, cenami energentov, demografijo, zelenim prehodom in obnovo po poplavah. Dodatno negotovost prinaša tudi morebitna uveljavitev ukrepov iz zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, so izpostavili.
Posebej so opozorili na energetske šoke, ki se prek višjih stroškov energije prenašajo v inflacijo in zavirajo gospodarsko aktivnost zaradi pritiskov na stroškovno konkurenčnost, zmanjšanja kupne moči gospodinjstev in dobičkonosnosti podjetij.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.