Kot je pojasnil predsednik GZS Jožko Čuk, ima Južnoafriška republika (JAR) velik domač trg, vpliv na celotno podsaharsko Afriko in ustrezno ekonomsko politiko, ki podpira neposredne tuje investicije. Posveta se je udeležil tudi veleposlanik Južnoafriške republike na Dunaju Alfred Tokollo Moleah, ki je med drugim poudaril, da imata državi še veliko neizkoriščenih poslovnih možnosti, ki jih bosta prav s takšnimi srečanji poskušali uresničiti.
Slovenska podjetja, ki sodelujejo z Južnoafriško republiko
Na trgu Južnoafriške republike so s svojimi izdelki najmočneje prisotna podjetja Lek, Krka, Domel in Ristro. Med največjimi slovenskimi uvozniki južnoafriškega blaga pa sta Krka in Slovenske železnice. Slovensko gospodarstvo v Južnoafriško republiko izvozi največ zdravil, hrane za živali in gospodinjskih aparatov, iz Južnoafriške republike pa uvozi največ železa, železovih zlitin in agrumov.
Predsednik GZS je med drugim povedal, da so tista slovenska podjetja, ki z Južnoafriške republike že sodelujejo, s poslovanjem zelo zadovoljna in da je vedno več potreb po sprejemu obojestranskih sporazumov o gospodarskem sodelovanju med državama. Maja bo v Južnoafriško republiko odpotovala slovenska gospodarska delegacija, ki bo poskušala še poglobiti sodelovanje.
Slovenija je leta 2001 izvozila v Južnoafriško republiko za 7,6 milijona ameriških dolarjev blaga, kar uvršča Južnoafriško republiko šele na 53. mesto med uvoznicami slovenskega blaga. Vrednost slovenskega uvoza iz Južnoafriške republike je bila lani še manjša, in sicer je znašala le 6,8 milijona dolarjev, kar Južnoafriško republiko uvršča na 51. mesto med državami, ki izvažajo na slovenski trg.
Politično in gospodarsko stanje v Južnoafriški republiki
Južnoafriški veleposlanik je v celoviti predstavitvi Južnoafriške republike pojasnil, da se nekdanje velike neenakosti med prebivalci vedno bolj zmanjšujejo, da je politično in gospodarsko stanje stabilno in se še izboljšuje. Obenem je poudaril, da se Južnoafriška republika trudi stabilizirati razmere tudi v sosednjih državah (Angola, Kongo, Ruanda idr.), s katerimi želi v prihodnje poglobiti tudi gospodarsko sodelovanje. Kot ugodne poslovne prednosti Južnoafriške republike je izpostavil stabilno politično okolje, nizke cene, dobro makroekonomsko politiko, privatizacijo, velik trg ter moderno prometno, informacijsko in telekomunikacijsko infrastrukturo.
Južnoafriška republika, ki ima okrog 44 milijonov prebivalcev, je leta 2000 zabeležila 3,1-odstotno gospodarsko rast in 5,3-odstotno stopnjo inflacije. Največji delež domačega proizvoda ustvari s predelovalno industrijo (19,8 odstotka), javno administracijo (19,6 odstotka), finančnimi storitvami (19 odstotkov) in rudarstvom (šest odstotkov).
Njena najpomembnejša izvozna in uvozna tržišča so ZDA, Velika Britanija, Japonska, Nemčija in Italija. Glavni izvozni proizvodi Južnoafriške republike so zlato in kemični izdelki, glavni uvozni proizvodi pa gorivo in energija ter prehrambeni izdelki.
