Slovenske devizne rezerve so konec julija znašale 4,9 milijarde dolarjev. To je 183,9 milijona dolarjev več kot mesec prej in 554,4 milijona dolarjev več kot konec leta 2000. Konec julija so bile devizne rezerve za 1,8 milijarde dolarjev nižje od skupnega zunanjega dolga države, ki je znašal 6,7 milijarde dolarjev, je razvidno iz najnovejše, avgustovske številke Biltena Banke Slovenije. Večina skupnega julijskega zunanjega dolga, in sicer 6,5 milijarde dolarjev, odpade na dolgoročni dolg, 197 milijonov dolarjev pa je kratkoročnega dolga. Od dolgoročnega dolga je javnega in javno garantiranega dolga (zanj jamči država) tri milijarde dolarjev, zasebnega dolga pa preostalih 3,5 milijarde dolarjev. V primerjavi s koncem leta 2000 se je dolgoročni zunanji dolg povečal za 275 milijonov dolarjev, znesek kratkoročnega dolga pa za 12 milijonov dolarjev. Razporeditev dolgoročnega dolga kaže, da je Slovenija
mednarodnim finančnim organizacijam 31. julija dolgovala skupaj 660 milijonov dolarjev (konec leta 2000 675 milijonov dolarjev), in sicer Mednarodni banki za obnovo in razvoj (IBRD) 93 milijonov dolarjev, Evropski banki za obnovo in razvoj (EBRD) 144 milijonov dolarjev, Evropski investicijski banki (EIB) 386 milijonov dolarjev, Eurofimi pa štiri milijone dolarjev. Konec julija je bilo odobrenih in nečrpanih posojil za 849 milijonov dolarjev, kar je 52 milijonov dolarjev manj kot konec leta 2000.
Obseg industrijske proizvodnje v Sloveniji pa je bil avgusta za 15,3 odstotka manjši kot julija, v primerjavi z lanskim avgustom pa se je povečal za 2,9 odstotka. Avgusta letos se je v primerjavi z avgustom lani po dejavnostih za 15,2 odstotka zmanjšal obseg proizvodnje v rudarstvu, povečal pa se je obseg predelovalne dejavnosti (za 3,6 odstotka) in oskrbe z elektriko, plinom in vodo (za 5,4 odstotka).
Glede na namen porabe proizvodov se je v letošnjem avgustu v primerjavi z lanskim najbolj povečal obseg trajnih proizvodov za široko porabo, in sicer za 29,1 odstotka, obseg proizvodov za investicije pa se je povečal za 16,5 odstotka. Zmanjšal pa se je obseg proizvodov za vmesno porabo, in sicer za 0,6 odstotka, obseg netrajnih proizvodov za široko porabo pa se je zmanjšal za 3,1 odstotka.
