Domača potrošnja je v tretjem trimesečju medletno zrasla za 2,6 odstotka, kar je bilo bistveno manj kot v predhodnih trimesečjih. Glavni razlog za to je bistvena umiritev pri investicijski dejavnosti, ki je pred tem beležila krepko rast.
Zasebna potrošnja je bila namreč v tretjem četrtletju za 3,8 odstotka večja kot v lanskem tretjem četrtletju, je danes objavil statistični urad. Povečanje je bilo podobno kot v prvih dveh četrtletjih leta (3,7 in 4,0 odstotka).

Boljši so bili rezultati pri porabi gospodinjstev. Njihovi izdatki na domačem trgu so porasli za 3,7 odstotka, kar je bilo več kot v predhodnih četrtletjih (3,0 in 2,9 odstotka). Izdatki so zrasli v vseh skupinah proizvodov, najizraziteje pri trajnih proizvodih, kjer je bila medletna rast 13,3-odstotna. Izdatki za poltrajne proizvode so se povečali za 4,2 odstotka, za storitve za 3,2 odstotka in za netrajne proizvode za 1,3 odstotka.
Glede na prvi dve četrtletji (5,0 in 5,8 odstotka) se je umirila medletna rast državne potrošnje. Dosegla je 3,9 odstotka.
Bruto investicije so bile medtem za 1,3 odstotka manjše kot pred letom dni. Temu je botroval vnovičen negativen učinek spremembe zalog, ki so rast BDP znižale za 0,7 odstotne točke, a tudi rast investicij v osnovna sredstva se je močno ohladila. Po štirih zaporednih trimesečjih dvomestne rasti - v drugem četrtletju je bila 14,4-odstotna - je dosegla vsega 2,1 odstotka.
Na umirjanje rasti so najbolj vplivale investicije v zgradbe in objekte. Te so se dvignile za 2,9 odstotka, medtem ko so statistiki v preteklih štirih četrtletjih zaznali povečanja med 14,6 in 20,7 odstotka. Investicije v stanovanjske zgradbe so narasle za 0,8 odstotka ter v druge zgradbe in objekte za 3,5 odstotka.
Investicije v opremo in stroje so ostale na enaki ravni kot v istem obdobju lani. Investicije v transportno opremo so se povečale za 2,1 odstotka, investicije v druge stroje in opremo pa zmanjšale za 0,6 odstotka.
Po daljšem obdobju pa je bil pozitiven učinek menjave s tujino. Ob hitrejši rasti izvoza (+3,9 odstotka) kot uvoza (+2,4 odstotka) je rast BDP dvignila za 1,3 odstotne točke.
Skupna dodana vrednost se je v primerjavi z lanskim 3. četrtletjem zvišala za 2,9 odstotka, kar je bilo nekoliko počasneje kot v zelo dobrem drugem trimesečju (+4,6 odstotka), a skladno z dinamiko v treh četrtletjih pred tem. Dodana vrednost je narasla v vseh dejavnostih, razen v kmetijstvu, gozdarstvu in ribištvu, kjer je ob neugodnih pogojih nazadovala tretje četrtletje zapored, tokrat za 5,1 odstotka.
Najvišja je bila medletna rast v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih (+6,0 odstotka), sledile so združena skupina dejavnosti trgovina, gostinstvo in promet (+4,6 odstotka) ter predelovalne dejavnosti (+4,0 odstotka). V gradbeništvu, v katerem je dodana vrednost v preteklem letu naraščala po več kot 10-odstotnih stopnjah, se je ta tokrat zvišala za 2,3 odstotka.
Po sezonsko prilagojenih podatkih je bila rast BDP v tretjem trimesečju na četrtletni ravni 0,3 odstotka, kar je bistveno manj od 1,7-odstotne rasti v drugem četrtletju. Na medletni ravni je bila rast BDP po desezoniranih podatkih v tretjem četrtletju 3,4-odstotna.
Slovensko gospodarstvo je tako na poti, da uresniči najnovejše napovedi o celoletni gospodarski rasti, ki se gibljejo pri treh odstotkih oz. nekoliko nad to ravnjo. Najbolj optimističen je z oceno o 3,8-odstotni rasti Urad RS za makroekonomske analize in razvoj.




































































Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.