Kmetje in kmetijske družbe lahko prosijo za pomoč za domala vsako svojo dejavnost. Država subvencionira tudi izvoz in prodajo hrane. Letos se je zgodil absurd, da je kmetijsko ministrstvo obljubilo kmetom subvencijo v višini 45 tisoč
tolarjev za hektar posejane pšenice, vendar je zaradi nizke odkupne cene nočejo prodajati državi, temveč jo uporabljajo za krmljenje živine. Tudi nadomestila za naravne nesreče, kot je suša, so velika stimulacija za pridelovalce hrane. Zdi se, da takšno stanje ne pelje k rešitvi kmetijstva in da so tako vložena sredstva povsem zgrešila svoj cilj. Čemu torej služijo državne subvencije?
Njihov cilj naj bi bil predvsem v tem, da bo slovensko kmetijstvo postalo konkurenčno in se bo lahko prilagodilo Evropi. Slovenske kmetije so v povprečju še vedno silno majhne in v povprečju dosegajo nekaj hektarov zemlje. Proces koncentracije lastništva obdelovalne zemlje sicer poteka, vendar sila počasi. Le posamezne kmetije dosegajo sto ali več hektarjev. In ravno ukrepi kmetijske politike, med katere zagotovo v prvi vrsti sodijo tudi subvencije, naj bi spodbudili prestrukturiranje. Absurd je v dejstvu, da subvencije predvsem ohranjajo dosedanje stanje, saj dostikrat omogočajo preživetje tistim, ki nimajo nobenih razvojnih možnosti.
Tudi kmetijska politika, ki temelji na državnih subvencijah, je v večini držav EU privedla v slepo ulico paradne kmetijske panoge, kot je živinoreja. Proizvodnja hrane je postala tudi lagoden vir preživetja, še posebno, če se kmetje organizirajo v političnih organizacijah. V takšnem primeru postanejo državne subvencije predvsem kupovanje volilnih glasov, ki jih vladajoča koalicija radodarno troši za vse lojalne državljane. Verjetno bi kazalo tako velike zneske javnega denarja preusmeriti v bolj domiselne kmetijske projekte, kot je sejanje pšenice za živino na nekaj hektarih zemlje. Morda bi morala država razmisliti, da začne spodbujati izobraževanje kmetov, da bodo lahko konkurenčni kolegom iz EU, tistim, ki zaidejo v socialne stiske pa naj zaposlijo tisti kmetje, ki vedo kaj proizvajati, da jim avgustovska suša, ki je dovolj pogost vremenski pojav, ne bo pobrala vsega zaslužka!