Gostota avtocest v EU, ki je izračunana kot količnik med dolžino avtocest in površine območja, je bila v letu 1999 šestkrat večja kot v desetih kandidatkah Srednje Evrope, gostota železniških povezav pa je bila v kandidatkah za četrtino nižja kot v uniji.
Naraščanje dolžine avtocestnega omrežja v državah Evropske unije
Dolžina avtocestnega omrežja je med letoma 1990 in 1999 narasla za več kot 25 odstotkov in dosegla skupaj skoraj 50 tisoč kilometrov avtocest.
V danes objavljeni raziskavi o razvoju transportne infrastrukture v Evropi pri Eurostatu ugotavljajo, da se je v desetih srednjeevropskih kandidatkah dolžina avtocest med 1990 in 1999 povečala za skupaj 2850 kilometrov. Povprečna gostota avtocest v kandidatkah, ki je 2,7 kilometrov na tisoč kvadratnih kilometrov, daleč zaostaja za evropskih povprečjem 15,8 kilometra na tisoč kvadratnih kilometrov. Slovenija z 19,7 kilometra avtocest na tisoč kvadratnih kilometrov edina med kandidatkami presega povprečje članic. Sledijo ji Litva (6,4 kilometra na tisoč kvadratnih kilometrov), Češka (6,3) in Slovaška (6). Na Poljskem, v Romuniji so imeli v letu 1999 manj kot kilometer avtocest na tisoč kvadratnih kilometrov, v Latviji pa sploh niso imeli avtoceste.
Zmanjševanje dolžine železniških tirov v državah Evropske unije
Na drugi strani se je dolžina železniških tirov v enakem obdobju zmanjšala za štiri odstotke in je v letu 1999 obsegala nekaj manj kot 154 tisoč kilometrov.
V nasprotju z avtocestnimi povezavami se je dolžina železniških tirov zmanjšala s 160 tisoč kilometrov v letu 1990 na 153.600 v letu 1999, najbolj v Nemčiji (za skoraj 3 tisoč kilometrov), v Franciji (za 2500 kilometrov), relativno pa se je dolžina železniških tirov najbolj zmanjšala na Portugalskem, in sicer za 22 odstotkov. Glede na gostoto železniškega omrežja, torej dolžino tirov na tisoč kvadratnih kilometrov, med članicami EU prednjači Belgija s 112 kilometri železniških tirov, sledita pa ji Nemčija (107) in Luksemburg (106), medtem ko sta Finska in Grčija s 17 kilometri železniških tirov na tisoč kvadratnih kilometrov na koncu lestvice.
Raziskava Eurostata je še pokazala, da srednjeevropske države v večji meri kot članice železniške povezave uporabljajo za tovorni prevoz, vendar pa na drugi strani po železnicah prepeljejo mnogo manj potnikov kot članice unije.
