Kdo je zmagal, Evropa ali ZDA?

Svetovna trgovinska organizacija (WTO) je presodila v primeru tožbe ZDA proti EU zaradi domnevno nezakonitih državnih pomoči evropskemu letalskemu proizvajalcu Airbus. Presojo je organ za reševanje sporov pri WTO pod strogo tajnostjo poslal v Bruselj in Washington. Medtem ko v Airbusu razglašajo zmago, druge informacije govorijo nasprotno.

V Airbusu tako pravijo, da je WTO zavrnila 70 odstotkov pritožb, ki jih je v imenu ameriškega letalskega proizvajalca Boeing pred razsodiščem organizacije vložila ZDA. Zatrjujejo tudi, da so arbitri instrument začetnih pomoči Airbusu, ki jih nekatere države članice EU, kot npr. Francija in Nemčija, v obliki zelo ugodnih posojil namenjajo Airbusu, priznali kot "pravno ustrezno orodje partnerstva med vladami in industrijo". Poleg tega naj bi WTO zavrnila trditve Boeinga, da so državne pomoči evropskih držav povzročile resno gmotno škodo ameriški letalski industriji.

Vsota domnevno nezakonitih pomoči Airbusu naj bi po ocenah Boeinga dosegla celo 205 milijard dolarjev, kar so v evropskem proizvajalcu ves čas zavračali kot izmišljotino. Obenem trdijo, da si je Airbus na tak način okrepil svoj globalni tržni delež s 37 odstotkov na več kot polovico.

Vseeno pa naj bi WTO pritrdila 30 odstotkom trditev Boeinga oz. ZDA. Nekatere pogoje minulih posojil Airbusu naj bi tako označila za neskladne s tržnimi pogoji, poleg tega pa je kot neskladne s pravili svetovne trgovine opredelila podpore za raziskave in razvoj. V Airbusu naj bi se v morebitni reviziji postopka osredotočili prav na to presojo, saj menijo, da Boeing preko razpisov ameriškega ministrstva za obrambo in vesoljske agencije Nasa prejme še bistveno več podpore.

Evropska komisija je tako Washington pred leti obtožila, da je ameriškemu letalskemu velikanu v obdobju med leti 1990 in 2004 namenil 23,7 milijarde dolarjev nepovratnih sredstev. Od tega naj bi Boeing 18,9 milijarde dobil v obliki pomoči za raziskave in razvoj ter davčnih olajšav, 4,8 milijarde pa so mu namenile ameriške zvezne države.

Neimenovani uradniki WTO, ki naj bi bili seznanjeni s tajnim dokumentom, pa so za ameriško tiskovno agencijo AP zatrdili, da je WTO dejansko ohranila besedilo vmesne presoje s septembra lani, ki naj bi bila v prid ZDA in Boeingu. Tako naj bi v Ženevi ocenili, da gre pri nekaterih začetnih posojilih za neustrezne subvencije. Sporno naj bi bilo predvsem to, da jih mora Airbus odplačati šele, ko doseže določen prag prodaje letal.

Najverjetneje gre pri obeh ocenah sodbe dejansko le za izbor drugačnih poudarkov pri isti vsebini, saj podrobnosti zaradi stroge tajnosti niso znane, tako kot ni veliko pricurljalo o vsebini vmesne presoje septembra lani, zaradi česar so ocene temeljile na izjavah posameznikov.

Spor se je razplamtel poleti leta 2004, ko je Washington odstopil od sporazuma med EU in ZDA o trgovini z velikimi potniškimi letali iz leta 1992. Ta je urejal tudi državne pomoči proizvajalcem letal, pri čemer EU trdi, da so krediti članic Unije Airbusu bili v skladu s sporazumom, medtem ko so prikrite subvencije Boeingu presegale dogovorjen obseg. EU in ZDA sta nato v obrambo svojih proizvajalcev letal druga proti drugi oktobra 2004 vložili tožbo pred WTO. O tožbi EU proti ZDA naj bi WTO presodila junija, nato pa bi lahko prišlo še do pritožbenih postopkov, kar po mnenju analitikov pomeni, da primer še zdaleč ni zaključen.

V vsakem primeru pa kaže, da bodo evropske države Airbusu za razvoj potniškega letala A350, ki bo konkuriral Boeingovemu modelu 787 Dreamliner ob zgražanju ameriških tekmecev namenile več kot tri milijarde evrov posojil. Samo Nemčija naj bi bila pripravljena posoditi 1,1 milijarde evrov.