Pri vodstvu Odškodninske družbe pa ne gre za običajno državno kadrovanje. Glede na funkcijo in višino premoženja, s katerim upravlja ta družba, je še kako pomembno, kdo sedi na njenem čelu. Denacionalizacijskim upravičencem je treba vrniti med 180 in 271 milijard tolarjev, kar je desetina letnega proračuna Slovenije. Odškodnine je dolžna izplačati Slovenska odškodninska družba, zato je državna družba postala solastnica v vseh solastninjenih podjetij, ob začetku lastninjena je bila solastnice 1285 podjetij, zdaj še 460.
Mercator na primer brez privoljenja Slovenske odškodninske družbe ne more izvesti menedžerskega odkupa, Interbrew pa ni mogel prevzeti Uniona, ker je odškodninska družba Unionove delnice prodala Laškemu. Zato je v začetku leta prejšnji direktor Anton Končnik odletel s položaja. Čeprav njegova pritožba na razrešitev še ni rešena, so na mesto direktorja Slovenske odškodninske družbe imenovali Igorja Kušarja, ki izjav zaenkrat še ne daje. Kušar je bil v preteklih mesecih kot član privatizacijske komisije zelo aktiven pri procesu prodaje tretjinskega deleža Nove Ljubljanske banke, kjer je kot predstavnik države tudi predsednik nadzornega sveta.
Kušar bo kot prvi med enakimi soodločal o tem, komu in pod kakšnimi pogoji prodati posamezne deleže v podjetjih. Zelo dobro sodeluje z ministrom Ropom, čigar javne finance lahko v prihodnjih dveh letih zaradi denacionalizacijskih obveznosti doživijo pravi šok. Skupaj z obrestmi je obveznosti po oceni SOD-a namreč za 400 milijard tolarjev, premoženje pa ocenjujejo na 119 milijard. Če denacionalizacijskih dolgov ne bo poplačala Slovenska odškodninska družba, jih bomo preko proračuna plačali davkoplačevalci.
