Kot je sodišče zapisalo v današnjem sporočilu za javnost, je to v zvezi z zavezujočim učinkom sporočila Evropske komisije za države članice ugotovilo, da lahko komisija pri izvrševanju svoje diskrecijske pravice sprejme smernice, s katerimi določi merila, na podlagi katerih namerava presojati združljivost ukrepov pomoči, ki jih načrtujejo države članice, z notranjim trgom.
Toda ...
A komisije sprejetje sporočila o bančništvu ne razbremeni obveznosti preverjanja posebnih izrednih okoliščin, ki jih uveljavlja država članica. Države lahko ohranijo možnost, da ji priglasijo načrte državnih pomoči, ki ne izpolnjujejo meril iz tega sporočila, in komisija jih lahko v izjemnih okoliščinah tudi odobri. Sporočilo o bančništvu tako ne more ustvarjati avtonomnih obveznosti za države članice in torej zanje nima zavezujočega učinka.
Glede pogoja porazdelitve bremena med delničarji in podrejenimi upniki z namenom, da komisija državno pomoči odobri, sodišče poudarja, da je bilo sporočilo sprejeto na podlagi določbe pogodbe o delovanju EU, v skladu s katero lahko komisija pomoči šteje za združljive z notranjim trgom. Z ukrepi porazdelitve bremena se mora namreč zagotoviti, da pri sanaciji sodelujejo vsi vpleti vlagatelji, saj bi lahko sicer obstajalo tveganje izkrivljanja konkurence. Komisija s tem sporočilom ni posegla v pristojnosti Sveta EU, v katerem so združene članice unije.
Sodišče je ugotovilo, da okoliščina, da v začetnih fazah mednarodne finančne krize podrejenim upnikom ni bilo treba prispevati k reševanju kreditnih institucij, upnikom ne omogoča sklicevanja na načelo varstva legitimnih pričakovanj. Ni namreč mogoče šteti, da je taka okoliščina natančno, brezpogojno in skladno zagotovilo, ki bi pri delničarjih in podrejenih upnikih lahko vzbudilo legitimna pričakovanja, da se zanje v prihodnje ne bodo uporabili ukrepi porazdelitve bremena.
Ker so delničarji odgovorni za dolgove banke do višine njenega osnovnega kapitala, po mnenju sodišča ni mogoče šteti, da to, da se v sporočilu zahteva, da za odpravo kapitalskega primanjkljaja banke ti pred dodelitvijo državne pomoči prispevajo h kritju njenih izgub v enakem obsegu, kot če taka pomoč ne bi bila dodeljena, posega v njihovo lastninsko pravico.
Po direktivi EU o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb pri gospodarskih družbah mora o vsakem povečanju ali zmanjšanju kapitala družb odločati skupščina delničarjev, a del sporočila, ki govori, da o nekaterih spremembah osnovnega kapitala ni treba odločati na skupščini, ni nezdružljiv z direktivo, ugotavlja sodišče.
To, ali odloča skupščina ali ne, namreč ne more vplivati na veljavnost sporočila, takšne ukrepe pa je mogoče sprejeti le v kontekstu resne motnje v gospodarstvu države članice ter za preprečitev sistemskega tveganja in zagotovitev stabilnosti finančnega sistema, so pojasnili.
Sodišče ugotavlja, da država članica pred dodelitvijo kakršnekoli državne pomoči ni zavezana bankam v težavah naložiti, da podrejene instrumente pretvorijo v lastniški kapital ali jih odpišejo niti da zagotovijo, da ti instrumenti v celoti prispevajo h kritju izgub. Vendar v takem primeru ne bo mogoče šteti, da je bila načrtovana državna pomoč omejena na najmanjšo potrebno, navaja sodišče.
Kot so ugotovili, namreč država članica in banke, upravičene do te pomoči, tvegajo, da bo Evropska komisija izdala odločbo, v kateri bo navedeno pomoč razglasila za nezdružljivo z notranjim trgom. A je sodišče dodalo, da ukrepi pretvorbe ali odpisa podrejenih instrumentov ne smejo presegati tega, kar je nujno za odpravo kapitalskega primanjkljaja zadevne banke.
Sodišče je v sodbi še ugotovilo, da ukrepi porazdelitve bremena spadajo pod pojem reorganizacijski ukrepi. To predstavlja ukrepe, s katerimi naj se ohrani ali ponovno vzpostavi finančni položaj banke in ki lahko vplivajo na že veljavne pravice tretjih oseb, vključno z ukrepi, ki vključujejo možnost začasne ustavitve plačil in izvršilnih ukrepov ali znižanje terjatev.
Evropska komisija pozdravlja sodbo Sodišča EU
Evropska komisija pozdravlja sodbo Sodišča EU glede sanacije slovenskih bank konec 2013. Ta je po njihovih navedbah pritrdila sedanji praksi komisije glede uveljavljanja pravil EU o državnih pomočeh v bančnem sektorju. Pravila so se v času finančne krize konsistentno uveljavljala v več kot 22 državah EU, so zapisali v komisiji.
Banka Slovenije
Banka Slovenije je ocenila, da je Sodišče EU potrdilo njena dosedanja stališča. V nadzorniku bančnega sistema so med drugim izpostavili, da bi Evropska komisija ob neizpolnitvi pogojev glede predhodnega prispevka delničarjev in upnikov k pokrivanju izgub ukrepe državne pomoči utemeljeno zavrnila.
V Banki Slovenije so tako v odzivu spomnili, da je Sodišče EU potrdilo veljavnost sporočila Evropske komisije o državnih pomočeh v bančnem sektorju iz avgusta 2013, v katerem je komisija opredelila splošne pogoje za odobritev državne pomoči bankam v težavah, in pristojnost komisije, da izdaja takšna sporočila, ki določajo splošna pravila oz. zahteve glede državne pomoči.
Sodišče EU je po njihovih navedbah tudi potrdilo, da lahko komisija s sporočili določa splošne pogoje za odobritev državne pomoči bankam, ki vključujejo tudi predhodni izbris lastniških in podrejenih instrumentov v obsegu, ki je potreben za pokrivanje ugotovljenih izgub bank.
Res je, sporočilo ni zavezujoč predpis
V Banki Slovenije priznavajo, da sporočilo ni zavezujoč predpis, ki bi ustvarjal avtonomne obveznosti za vse članice EU, a bi v primeru, da posamezna država pri ukrepih državne pomoči ne bi izpolnila navedenih pogojev glede predhodnega prispevka delničarjev in upnikov, v Bruslju takšne ukrepe po njihovem prepričanju utemeljeno zavrnili.
Sodišče je sicer v sodbi navedlo, da bi lahko komisija v posameznem primeru od navedenih zahtev odstopila le v izjemnih okoliščinah, če bi na primer vztrajanje pri določnih zahtevah ogrozilo finančno stabilnost ali povzročilo nesorazmerne učinke.
V Banki Slovenije so spomnili, da so v postopku pred Sodiščem EU predstavili svoje ugotovitve glede stanja bančnega sistema decembra 2013, ki so terjale odločno in hitro ukrepanje vseh pristojnih.
Vsi izvedeni ukrepi so tako pripomogli k stabilizaciji slovenskega bančnega in finančnega sistema, Banka Slovenije pa ni identificirala nikakršnih izjemnih okoliščin, ki bi opravičevale morebitno odstopanje od zahtev komisije.
Sodišče EU po navedbah Banke Slovenije ni našlo niti očitanih kršitev temeljnih pravic, kot sta kršitev upravičenih pričakovanj ali poseg v lastninsko pravico, ter je zaključilo, da lahko komisija zahteva ukrepe porazdelitve bremena s prispevkom lastniških in podrejenih instrumentov kot pogoj za odobritev državne pomoči.
Z današnjo odločitvijo je Sodišče EU po pojasnilih Banke Slovenije tudi potrdilo, da je uporaba tako imenovanega načela bail-in oz. sodelovanja upnikov pri reševanju bank v skladu s pravom EU, če bi bil v primeru stečaja banke oz. bank ogrožen javni interes.
S tem je Sodišče EU po njihovih navedbah posredno potrdilo tudi skladnost maja 2014 sprejetih novih evropskih pravil za reševanje bank, ki se v celoti uporabljajo od začetka tega leta, Slovenija pa jih je v nacionalni pravni red prenesla nedavno.
Banka Slovenije na koncu ponavlja, da so bili vsi postopki v okviru sanacije bank konec 2013 in v 2014 izpeljani v skladu z zakonom in z največjo možno mero skrbnosti, z njimi pa so pristojni preprečili stečaj bank in zagotovili stabilizacijo finančnega sistema.
Finančno ministrstvo zadovoljno
Tudi ministrstvo za finance pozdravlja danes objavljeno potrditev Sodišča EU, da so bili ukrepi Republike Slovenije v primeru bančne krize leta 2013 skladni s pravom Evropske unije.
Na finančnem ministrstvu se zavedajo, da sodba sicer še ne pomeni končne odločitve glede ustavnosti zakonskega urejanja porazdelitve bremena med delničarji in podrejenimi upniki. O tem bo odločalo Ustavno sodišče RS, ki je z današnjo odločitvijo Sodišča EU dobilo odgovore glede razumevanja prava EU, povezanega s tem primerom.
Bratuškova je takšno odločitev pričakovala
Današnja razsodba Sodišča EU glede sanacije bank je potrditev, da smo ravnali skladno s pravili Evropske komisije, ki so edina merodajna, če želi država dati državno pomoč, je ocenila Alenka Bratušek, ki je vodila vlado v času sanacije bank. "Če bi se tega lotili leta 2010, 2011, bi to lahko sanirali z dvema milijardama manj," je prepričana.
Bratuškova je danes izpostavila, da je bila sanacija bank pogoj za zagon gospodarstva. "Pri tem smo zasledovali cilj, da bankam pomagamo s čim manj davkoplačevalskega denarja," je opozorila.
"Preden država intervenira v bankah, morajo pokrivanje luknje najprej nositi lastniki bank in šele potem podrejeni upniki. Mi smo naredili točno tako. Danes je temu pritrdilo tudi sodišče v Luksemburgu. Sedaj pa bo slovensko ustavno sodišče odločilo, kaj je bolj pomembno - javni ali zasebni interes," je menila Bratuškova.
Bratuškova je takšno odločitev pričakovala. Obenem je spomnila na razmere v letu 2013, ko je bila prošnja Slovenije za mednarodno finančno pomoč le še vprašanje časa. Izpostavila je, da bi se danes morali predvsem vprašati, zakaj je bila potrebna sanacija bank in ali bo kdo za to odgovarjal.
"Če podrejenih upnikov ne bi izbrisali, državna pomoč ne bi bila omejena na najmanjšo potrebno. S tem bi tvegali, da bi Evropska komisija navedeno pomoč razglasila za nezdružljivo z notranjim trgom," je poudarila Bratuškova. Dodala je, da je vlada s tem korakom privarčevala davkoplačevalcem 600 milijonov evrov.
Sodba odmeva tudi širše
Sodba Sodišča EU odmeva tudi širše po Evropi in svetu. Vlagatelji namreč v njej iščejo znake glede poti reševanja italijanskih bank v prihodnjih mesecih, ocene glede učinkov sodbe pa so različne. Finančni trgi so že nekaj tednov zaskrbljeni nad dogajanjem v italijanskem bančnem sistemu. Tega namreč bremeni velik obseg slabih posojil, ki po ocenah dosega okoli 360 milijard evrov, dosedanji ukrepi oblasti v Rimu pa za zdaj niso zadostovali za ureditev razmer.
V Rimu snujejo ukrepe za kapitalsko krepitev bank, med katerimi je pod največjim pritiskom najstarejša evropska banka, toskanska Monte dei Paschi. Italijanske oblasti so v intenzivnih pogovorih z Evropsko komisijo, v Rimu pa si prizadevajo, da bi jim bilo treba pri reševanju kar najmanj poseči po udeležbi delničarjev in upnikov pri reševanju. V Italiji je to namreč zaradi velike izpostavljenosti malih vlagateljev politično zelo občutljivo vprašanje, zato naj bi iskali kreativne rešitve. To pa je pri določenih državah, tudi v Sloveniji, naletelo na neodobravanje.
Bloomberg je danes ocenil, da sodba Sodišča EU krepi moč Evropske komisije v odločanju o načinu reševanja italijanskih bank. Sodišče EU je namreč med drugim zapisalo, da porazdelitev bremen med delničarji in podrejenimi upniki za odobritev državne pomoči bankam, pri katerem že od objave sporočila o državnih pomočeh v bančnem sektorju avgusta 2013 vztraja Evropska komisija, ne krši prava EU.
Nekoliko bolj predvideni so pri Reutersu pa tudi na nemški tiskovni agenciji dpa. Izpostavljajo tisti vidik sodbe Sodišča EU, kjer sodniki poudarjajo, da sprejetje smernic o pomočeh v bančnem sistemu Evropske komisije ne razbremeni obveznosti preverjanja posebnih izrednih okoliščin, ki jih uveljavlja posamezna država članica.
KOMENTARJI (104)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.