Sodišče Evropske unije v Luxembourgu je ta teden razsodilo, da se pot, ki jo delavci brez stalnega ali običajnega delovnega mesta opravijo na začetku ali koncu delovnega dne, šteje v delovni čas. Razsodba sodišča bi po mnenju evropskega novičarskega portala euobserver lahko vplivala na evropsko direktivo o delovnem času.
Sodniki v Luxembourgu so v odločitvi razsodili, da se čas, ko tak delavec potuje od doma k prvi stranki in se vrača domov po obisku zadnje stranke, ne more šteti kot počitek, kot ga definira direktiva EU o delovnem času. Sodišče je menilo, da delavci brez stalnega delovnega mesta "izvajajo svoje dejavnosti ali naloge v celotnem času trajanja teh poti".
"Direktiva o delovnem času definira delovni čas kot obdobje, med katerim delavec dela za delodajalca ter izvaja svoje dejavnosti in naloge v skladu z nacionalnim pravom in/ali prakso," so zapisali sodniki.
Zadeva je povezana s tožbo proti podjetju za varnostne sisteme Tyco, ki jo je vložil največji španski sindikat Comisiones Obreras. Pri Tycu so namreč šteli, da njihovi delavci, ki potujejo k strankam s službenimi avtomobili, v času pred prvim in po zadnjem sestanku s stranko v okviru delovnega dne niso delali.
"Razdalja med delavčevim domom in krajem, kjer bo izvajal delo, se močno razlikuje in včasih znaša tudi več kot sto kilometrov, kar predstavlja do tri ure vožnje," so še zapisali sodniki v razsodbi.
Primer bi lahko vplival na evropsko direktivo o delovnem času iz leta 2003, ki omejuje delovni čas na povprečno 48 ur tedensko in predpisuje minimalni dnevni počitek enajstih zaporednih ur vsakih 24 ur.
KOMENTARJI (18)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.