Ti so bili v dolgoletnem razvoju sprejeti kot učinkoviti ukrepi za zagotavljanje dostojnega dela in življenja posameznikov, zdaj pa se razgrajujejo. Stroka svari pred vračanjem razvoja nazaj na začetek. Potrebujemo široko javno in strokovno razpravo, vabi dr. Katarina Kresal Šoltes, raziskovalka na Inštitutu za delo ljubljanske pravne fakultete in koordinatorka organizacijskega odbora slovenskega kongresa XV. Dnevi delovnega prava in socialne varnosti. Kongres poteka 2. in 3. junija v Portorožu in se ga udeležuje več kot 350 delovnih in socialnih pravnikov, profesorjev, raziskovalcev, sodnikov, predstavnikov socialnih partnerjev in strokovnjakov iz prakse. Teme kongresa so sodobni izzivi socialne države kot so reforma pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja, naraščanje atipičnih oblik dela zunaj delovnega razmerja in brez ustreznega delovnopravnega varstva, vloga socialnih partnerjev in kolektivnih pogodb pri regulaciji trga dela idr.
Reforma zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja bosta pomembno vplivali na kakovost življenja vsakega posameznika. Nemške izkušnje pri organiziranju in financiranju obveznega zdravstvenega zavarovanja bo na petkovem plenumu predstavil profesor Urlich Becker, direktor uglednega mednarodnega Max Planck inštituta iz Münchna, razpravo pa bo vodil profesor Grega Strban z ljubljanske pravne fakultete. Od zakonodajalca se zahteva tudi aktiven pristop k bodočim spremembam pokojninskega sistema, s katerim se bo na eni strani zagotovilo vzdržen pokojninski sistem in na drugi strani ustrezen dohodek vsem prihodnjim generacijam upokojencev.
Strukturne reforme trga dela so sinonim za večjo fleksibilnost zaposlovanja in zniževanje stroškov dela. Kako odločno se jim upirajo Francozi lahko spremljamo te dni, kakšne radikalne posledice imajo na kakovost življenja posameznikov in družbo kot celoto kaže grški primer. V Sloveniji smo imeli takšno reformo leta 2013. Od tedaj imamo nadpovprečno fleksibilno delovno zakonodajo v primerjavi z drugimi državami OECD in EU, kar kaže indeks EPL in ugotavljata tudi UMAR in MDDSZ. Kresal Šoltes z analizo kolektivnih pogodb dejavnosti v zasebnem sektorju ugotavlja, da so socialni partnerji izkoristili tudi vse možnosti za derogacijo zakonske ureditve v smeri še večje fleksibilnosti v primerih, ko zakon to dopušča (na primer glede sklepanja pogodb za določen čas, odrejanja nadurnega dela, odrejanja opravljanja drugega dela, idr.) in zaključuje, da stroka že dolgo svari, da ključni problem slovenskega trga dela ni njegova nefleksibilnost temveč njegova segmentacija. Na problem naraščanja atipičnega dela zunaj delovnega razmerja, navideznih s.p. in drugih civilnopravnih oblik dela, ki zgolj prikrivajo delovna razmerja, opozarja tudi profesorica Darja Senčur Peček iz mariborske pravne fakultete, ker delovno pravo varuje le delavce, ki opravljajo delo v okviru delovnega razmerja, ne pa oseb, ki delo opravljajo kot samozaposleni. Ugotovitev obstoja delovnega razmerja je predhodno vprašanje (prejudicialno vprašanje) v delovnih sporih, od odločitve katerega je odvisna upravičenost osebe do pravic, ki iz delovnega razmerja izhajajo, pa tudi status zavarovanca in pravice iz sistemov socialnega zavarovanja, obdavčitev itd. navaja profesorica Barbara Kresal iz fakultete za socialno delo in napotuje na uporabo kriterijev in stališč, ki jih je oblikovala delovnopravna stroka in so lahko v veliko pomoč inšpekciji dela ter sodni praksi. Stroka torej ponuja odgovore, jih bo politika hotela slišati?
