Tako naj bi pridelovalci za kilogram pšenice kakovostnega razreda A dobili 35 tolarjev, za kilogram pšenice kakovostnega razreda B pa 32 tolarjev.
Predstavniki pridelovalcev in mlevske industrije pri tem poudarjajo, da gre le za okvirno ceno - končna cena bo odvisna od dogovora med individualnim prodajalcem in kupcem žita.
Priporočilo - kar ne pomeni, da je to končna dogovorjena cena - je, da se za tisto pšenico, ki je še v skladiščih proizvajalcev, plača 32 tolarjev za razred B in 35 tolarjev za razred A, je povedal predsednik sektorja žitno predelovalne industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije Janez Železnikar. "To je v bistvu neko izhodišče, ki je sprejeto, ki pa ga lahko kupec ali prodajalec zavrne ali se tudi drugače dogovori," je pojasnil in dodal, da ta cena približno sledi tržnim razmeram v Evropi in po svetu, kjer se letos prav tako soočajo z manjšim pridelkom in posledično rastjo cen po žetvi.
Glede roka za plačilo pšenice je Železnikar dejal, da je normalni rok, v katerem mlinarji izplačajo pridelovalcem odkupljeno pšenico, 15. oktober letos. Vodja pogajalske skupine proizvajalcev pšenice Janez Rihtarič pa je pojasnil, da so na okvirno odkupno ceno pristali ob pogoju, da mlinarji letošnjo pšenico plačajo že 15. septembra. Po Rihtaričevih besedah gre pričakovati, da bodo mlinarji večino pšenice plačali konec septembra. Če mlevska industrija tega ne bo izpolnila, bodo pridelovalci zahtevali višjo, prvotno zahtevano odkupno ceno, ki znaša 36 tolarjev za razred A in 32,8 tolarja za razred B. Poleg tega so proizvajalci pšenice zahtevali tudi nekaj sprememb pri kakovostnih parametrih.
Kakovost letošnje pšenice je po besedah Železnikarja v primerjavi s prejšnjimi leti zelo dobra. Več kot 40 odstotkov letošnjih krušnih žit namreč sodi v kakovostni razred A, preostalo pa v razred B. Po neuradnih podatkih, tako Železnikar, so pridelovalci letos poželi le okrog 73.000 ton pšenice, kar je skoraj za polovico manj od 110.000 ton pšenice, ki jo slovenski mlinarji odkupijo ob normalnih letinah.
