Spet težave pred zimo: cene energentov letijo v nebo

Po obdobju relativnega zatišja je nova eskalacija spopadov med ZDA in Iranom svetovne energetske trge v nekaj dneh ponovno postavila na glavo.

Evropske terminske cene zemeljskega plina so dosegle najvišjo raven v treh letih. Cena severnomorske nafte brent se je v sredo zjutraj v Londonu povzpela na približno 95 dolarjev za sod in je samo ta teden pridobila 6,6 odstotka.

Zemeljski plin, od katerega sta močno odvisna evropska industrija in ogrevanje gospodinjstev, se je ta teden podražil za 11 odstotkov.

Še izrazitejše premike je mogoče opaziti pri gorivih. Terminske cene evropskega dizla so se v vsakem od treh predhodnih trgovalnih dni zvišale za približno pet odstotkov. Bloomberg ugotavlja, da dizel in bencin v Evropi zdaj dosegata vrednosti, ki močno presegajo 350 dolarjev za sod, v ZDA pa več kot 150 dolarjev.

Prav tu se skriva težava, ki jo lahko običajen pogled na gibanje cene nafte spregleda, menijo. Sod nafte brent namreč stane približno 95 dolarjev. Toda končna goriva, ki jih dejansko uporabljajo avtomobili, tovornjaki in industrija, so bistveno dražja. "Mislim, da cena nafte vse bolj ni tisto, na kar bi se morali osredotočati; gledati moramo cene bencina in dizla, dizel pa se oblikuje, kot da bi nafta stala 140 dolarjev," opozarja glavni ekonomist RSM UK Thomas Pugh.

Kot pojasnjuje, ekonomisti ceno nafte običajno uporabljajo kot približek za ocenjevanje inflacijskih pritiskov, povezanih z energijo, saj takšen pristop v normalnih razmerah deluje dovolj dobro. "Ampak trenutno mislim, da to verjetno podcenjuje del vpliva," je opozoril.

Razlog je v vse večjem pomanjkanju že predelanih goriv. Surova nafta mora biti pred uporabo predelana v rafinerijah. Če je nafte dovolj, vendar rafinerije ne morejo proizvesti dovolj dizla, bencina in drugih derivatov, se lahko cena končnega goriva močno oddalji od cene same surovine. In prav to se trenutno dogaja.

Glavni sprožilec zadnjega skoka cen je Iran. Ameriška vojska je v treh dneh izvedla dva vala napadov na Iran. Med tarčami so bili radarski sistemi in zmogljivosti za polaganje min ob iranski južni obali, po nekaterih poročilih pa so ZDA kampanjo razširile tudi na iranske naftne tankerje. Ameriški predsednik Donald Trump je opozoril, da bi lahko sledile nove operacije.

Iran je odgovoril z napadi z brezpilotnimi letalniki in raketami na ameriška oporišča po Bližnjem vzhodu. Teheran trdi, da je napadel cilje v Kuvajtu, Jordaniji, Bahrajnu, Iraku in Združenih arabskih emiratih.

Še posebej pomembno pa je dogajanje v Hormuški ožini. Iran je ob novi ameriški eskalaciji znova udaril po ladijskem prometu v ožini, ki predstavlja eno najpomembnejših energetskih žil sveta.

V času miru je skozi Hormuško ožino potovala približno petina svetovne nafte in utekočinjenega zemeljskega plina. Že šestmesečni konflikt med Washingtonom in Teheranom je močno omejil energetski izvoz skozi ožino.

Popolno naftno krizo so doslej preprečevali alternativni naftovodi in drugi izvozni kanali proizvajalk, kot sta Savdska Arabija in Združeni arabski emirati. Nova eskalacija pa povečuje nevarnost še večje motnje.

Hkrati svetovno oskrbo z gorivi obremenjuje še ena vojna. Ukrajina je močno okrepila napade z brezpilotnimi letalniki na ruske rafinerije. Po Bloombergovih navedbah gre za val napadov brez primere, zaradi katerega je omejena ruska proizvodnja in dobava rafiniranih goriv, med drugim dizla.

Tako se trenutno združujeta dva problema- z območja Perzijskega zaliva zaradi vojne prihaja manj rafiniranih goriv, nekatere tamkajšnje rafinerije pa zaradi konflikta ne morejo normalno proizvajati. Hkrati ukrajinski napadi zmanjšujejo zmogljivosti ruskih rafinerij. Rezultat je vse večji pritisk na svetovno ponudbo bencina in dizla.

Za Evropo prihaja energetski šok v posebej neugodnem trenutku. Države bi morale v tem delu leta pospešeno polniti skladišča zemeljskega plina za prihajajočo kurilno sezono. Toda evropska skladišča so trenutno zapolnjena le 65-odstotno. To je najnižja stopnja zapolnjenosti za ta čas v letu v podatkih, ki segajo do leta 2009.

Alarm se je že preselil z energetskih trgov v evropsko politiko. Francoski zunanji minister Jean-Noël Barrot je v govoru že posebej opozoril na cene energentov kot eno ključnih tveganj za francoske javne finance. Francosko vlado čakajo zahtevna pogajanja o proračunu za leto 2027. "Lani je bila cena nafte 70 dolarjev, letos je 90," je dejal.

Težava pa ni samo v tem, koliko bo voznik plačal za liter goriva. Dražja energija zvišuje stroške podjetij, 

"Visoke cene energije so začele postajati pomembnejše za inflacijske obete," opozarja višja energetska strateginja pri Rabobanku Florence Schmit.

In to se dogaja v trenutku, ko so centralne banke upale, da bodo inflacijske pritiske lahko dokončno spravile pod nadzor.

Trgi zdaj že stavijo na dodatno zviševanje obrestnih mer.

Po trenutnih pričakovanjih vlagateljev bi lahko tako Evropska centralna banka kot Bank of England do sredine leta 2027 obrestne mere še najmanj trikrat zvišali za po 0,25 odstotne točke.

Samo letos denarni trgi pri ECB vračunavajo približno 0,50 odstotne točke dodatnih dvigov, v Združenem kraljestvu pa približno 0,23 odstotne točke.

To pomeni, da lahko energetski šok udari potrošnike dvakrat, najprej prek dražjega goriva, elektrike in ogrevanja, nato pa še prek dražjih posojil.

Napetosti so vidne tudi na trgih državnih obveznic. Donosi so se v svetovnem merilu povzpeli na ravni, kakršnih ni bilo vse od finančne krize leta 2008, k pritisku pa poleg inflacijskih strahov prispevajo velika državna poraba in ogromne potrebe po kapitalu.

Donos desetletnih ameriških državnih obveznic, ki velja za eno najpomembnejših svetovnih referenc za stroške zadolževanja, se je v sredo povzpel na 4,81 odstotka – največ po koncu leta 2023. Donos desetletnih japonskih državnih obveznic je medtem dosegel tri odstotke, prvič v tem stoletju.