V Pomurju ter na dravskem in ptujskem polju so tako posevki pšenice zastali v rasti na višini od 20 do 40 centimetrov, ponekod celo na 15 centimetrov. Temu primerno so krajši tudi klasi, tako da bo pridelek po ocenah Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) manjši za 40 do 50 odstotkov je povedal vodja oddelka za rastlinsko pridelavo pri KGZS Miran Naglič.
Vprašljiva je tudi kakovost pšeničnega zrnja
Natančnejših ocen o kakovosti pšeničnega zrnja za zdaj na zbornici ne morejo dati. Ostala žita: ječmen, rž in jarine, so manj prizadeta. Tudi pri koruzi, ki je bila v tem obdobju manj razvita in je zato njena rast manj zastala, je škoda manjša. Padavine v zadnjih dneh po Nagličevih besedah stanja pri pšenici ne bodo izboljšale, kvečjemu bodo pripomogle k ohranitvi pridelka na sedanji ravni. Boljši učinek je imel zadnji dež na koruzo in sladkorno peso, ki sta se v precejšnji meri že popravila, ob morebitnih nadaljnjih padavinah pa bo pridelek koruze lahko povsem normalen, je pojasnil Naglič. Glede oljne ogrščice so na zbornici dejali, da se je prav tako slabo oplodila in razrasla.
Škoda v sadjarstvu še sprejemljiva
Do večje škode je prišlo tudi pri pridelku krme na travinju - v Pomurju in na Primorskem je pridelek ob prvi košnji manjši za 50 odstotkov, v preostali Sloveniji pa v povprečju za 30 odstotkov. Škoda v sadjarstvu in vinogradništvu pa je po ocenah zbornice za zdaj še v mejah sprejemljivega, z izjemo češenj, ki so letos precej drobnejše. Na Primorskem sta sicer najbolj prizadeti Obala in Vipavska dolina, ki ju je prizadela tudi spomladanska pozeba. Ocena škode zaradi te pozebe naj bi bile znane do konca maja.
