Sprostitev trgovine na območju nekdanje Jugoslavije oziroma oblikovanje prostotrgovinske cone v jugovzhodni Evropi, je bila glavna tema današnjega sestanka. Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Jožko Čuk je povedal, da so - kar zadeva gospodarsko sodelovanje - z nastankom novih držav na območju nekdanje Jugoslavije nastali novi stroški. Slovenija si prizadeva, da bi pospešila pretok ljudi in kapitala na tem območju, je povedal Čuk in izpostavil, da bodo te razlike izginile, "ko bomo vsi v Evropski uniji".
Predsednik jugoslovanske gospodarske zbornice Slobodan Korač je po sestanku povedal, da naj bi Jugoslavija podpisala prostotrgovinski sporazum z BiH do konca leta. Kar zadeva Hrvaško se Beograd nadeja, da bo sporazum z njo podpisan do konca prvega četrtletja 2002. ZRJ in Slovenija sta prav tako že začeli tovrstne preliminarne pogovore. ZRJ in Makedonija sta prostotrgovinski sporazum podpisali že 1994, vendar ga nameravata prilagoditi WTO in EU.
Korač je posebej poudaril, da pomeni cona proste trgovine za ZRJ predvsem popolno sprostitev gospodarskih dejavnosti na območju nekdanje Jugoslavije. Obseg blagovne menjave ZRJ z državami, ki so nastale na območju nekdanje Jugoslavije, je znašal v prvih devetih mesecih letos približno 772 milijonov dolarjev, kar je 16 odstotkov celotne zunanjetrgovinske menjave države. ZRJ je v obravnavanem obdobju izvozila v države nekdanje Jugoslavije za 351 milijonov dolarjev blaga, njen uvoz iz teh držav pa je znašal 371 milijonov dolarjev.
Udeleženci današnjega beograjskega srečanja so se dogovorili tudi o oblikovanju posebnih usklajevalnih skupin za posamezna področja sodelovanja. To so:skupne naložbe, trgovina, promet, infrastruktura, energetika, skupni nastopi na drugih trgih idr. S skupnim sodelovanjem na teh področij bi države podpisnice današnjega sporazuma med drugim kandidirale za projekte v okviru regionalnih pobud.
