"Za nas to pomeni precej boljše trgovinske pogoje," je po podpisu dejal minister But. Ob robu srečanja pa je But povedal tudi, da je Slovenija enako kot nekatere sedanje in prihodnje članice EU na zasedanju kmetijskih ministrov v Bruslju opozorila na slabe razmere na trgu s prašičjim mesom. Vendar pa je pri tem država nasprotovala uvedbi izvoznih nadomestil, kot so jo zahtevale nekatere članice EU, oz. se je zavzela, da se novinke iz morebitnih tovrstnih ukrepov izvzame. Sicer pa je po pogovoru o reformi, ki je potekal v okviru dvodnevnega rednega mesečnega zasedanja kmetijskih ministrov EU, prvič pa tudi z ministrskimi opazovalci iz prihodnjih članic, še dejal, da Slovenija podpira reformo kmetijske politike EU, a s popravki.
Na podlagi danes podpisanega sporazuma bo v celoti liberaliziranega 90 odstotkov slovenskega izvoza kmetijskih izdelkov v EU, kar pomeni, da zanj ne bodo veljale nobene carine ali uvozne dajatve. Pri uvozu v Slovenijo bo liberalizacija 75-odstotna. Po novem lahko Slovenija brez carine in posebnih uvoznih dajatev ter količinskih omejitev v države članice EU izvozi 230 tarifnih oznak kmetijskih izdelkov. Pod enakimi pogoji lahko Slovenija iz držav članic EU uvaža 207 kmetijskih proizvodov. Za določeno število proizvodov pa sta se strani s sporazumom dogovorili, da se odpravijo uvozne carine v okviru carinskih kvot.
Slovenske kvote za izvoz v države članice EU so se povečale pri perutninskem mesu, in sicer za cele kokoši na 1800 ton, za razkoščičene pa tisoč. Višje so tudi kvote za predelane mesne proizvode, predvsem klobase, ter za pršut, kjer znaša kvota 500 ton. Na novo je Slovenija pridobila kvoto za 200 ton pancete in 200 ton medu ter izboljšala pogoje za izvoz določene zelenjave. Na drugi strani pa je podelila t.i. preferencialne ugodnosti državam EU v okviru kvot za 50 ton ovčjega mesa, 20.000 ton pšenice, 9000 ton rži, 32.000 ton ječmena, 500 ton ovsa in 20.000 ton koruze.