Ob tem je ponovil razloge za odločitev makedonske vlade za revizijo prodajne pogodbe, v prvi vrsti gre za neizpolnjevanje s pogodbo določenih obveznosti s strani slovenskih kupcev.
Filipovski je znova izpostavil "zgodovino" slovenske družbe. Gre za družbo, ki je bila ustanovljena 10 dni pred podpisom pogodbe, poleg tega pa sploh nima niti kapitala niti zaposlenih, je dejal.
Makedonski gospodarski minister je tudi povedal, da bi morala prekvalifikacijo oz. prerazporeditve delavcev plačati Nova Makedonija oz. novi lastniki, stroški prekvalifikacije pa naj bi znašali 25.000 evrov na zaposlenega, kar bi skupno zneslo 4,5 milijona evrov. Nova Makedonija teh sredstev ni zagotovila, poleg tega pa je državna agencija za privatizacijo pred kratkim za plače zaposlenih v Novi Makedoniji tej družbi nakazala 132 milijonov denarjev (skoraj 2,5 milijona evrov).
Ta denar so predstavniki novih lastnikov, da bi prekrili sledi, z računa družbe prenesli na zasebne račune, odprte v banki Rado, od tam pa v Tutunsko banko. Od tam je denar romal agenciji za privatizacijo, in sicer kot kupnina za delnice Nove Makedonije, je med drugim povedal Filipovski.
Nova Makedonija ne samo, da ni zagotovila potrebnih sredstev za prekvalifikacijo delavcev, temveč je celo na podlagi zastavitve nepremičnin vzela posojilo. Tega najverjetneje ni odobril nadzorni svet družbe, ampak je pogodbo o najemu posojila podpisal le direktor, je še dejal Filipovski. Dodal je, da bo moralo na podlagi vseh teh podatkov ukrepati makedonsko javno tožilstvo, ki bo najprej moralo razveljaviti posojilne pogodbe, ki jih je z vpisom hipoteke na premoženje Nove Makedonije sklenilo vodstvo družbe in njeni novi lastniki.