Davčno reformo je na novinarski konferenci predstavila državna sekretarka na finančnem ministrstvu Milojka Kolar, ki je med drugim povedala, da se po uveljavitvi reforme zaradi velikega dviga splošne olajšave predvideva izpad v višini 10 odstotkov letno zbrane dohodnine. Povečali pa naj bi se prihodki od davka na nepremičnine ter davka od dohodkov pravnih oseb.
Kakšni bodo dejanski učinki davka na nepremičnine, je po besedah Kolarjeve ta trenutek težko reči, saj v Sloveniji zaenkrat še ne razpolagamo s popolnimi in ažurnimi evidencami, to je katastrom zemljišč in registrom stavb. Ko bo pripravljen celotni popis, bodo na finančnem ministrstvu izračunali, koliko naj bi pobrali davka. "Računamo, da bi, glede na to, da bodo vse nepremičnine zajete in obdavčene, moralo priteči nekaj več davkov."
Povečali naj bi se tudi prihodki od davka od dohodkov pravnih oseb. "Trenutno ta davek prinaša manj, kot je povprečje EU," je pojasnila Kolarjeva. Dodala je, da želijo doseči, da bi s sedanjih 1,7 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) prišli na dva odstotka BDP prihodkov od tega davka.
Kolarjeva je ob tem poudarila, da bodo delovna gradiva, ki jih je predstavila na novinarski konferenci, še predmet koalicijskega usklajevanja, zato ta trenutek o dokončnih rešitvah in številkah na ministrstvu še ne morejo govoriti. "Govorimo lahko o osnovnih izhodiščih, ciljih, načelih in predlogih, ki jih je pripravilo ministrstvo na osnovi strokovnih izhodišč, analiz in preučevanj ter uskladitev z evropskimi direktivami in drugimi primerljivimi davčnimi sistemi," je pojasnila. Dodala je, da so pri pripravi davčne reforme želeli doseči dokončno uskladitev davčnega sistema z zahtevami EU direktiv, posodobiti sistem obdavčevanja in ga uskladiti z mednarodnimi standardi, zagotoviti enako obravnavanje davčnih zavezancev po materialnih davčnih zakonih, enakomerneje porazdeliti davčno breme ter uvesti sodobne kontrolne mehanizme in omogočiti komuniciranje med zavezancem in davčnim organom z najsodobnejšimi sredstvi.
