Spremembe za evropske vinogradnike

Bruselj namerava ukiniti vse drage in neučinkovite ukrepe, kot so pomoči za destilacijo, pomoč za zasebno skladiščenje in izvozna nadomestila. Odpravljena bosta tudi dosladkanje z dodajanjem sladkorja za obogatitev vina in pomoč za mošt za obogatitev vina, je povedala komisarka za kmetijstvo in razvoj podeželja Mariann Fischer Boel.

Veliko več denarja bo namenjeno promoviranju vina EU, in to zlasti na trgih tretjih držav. Poudarek bo predvsem na odgovornem uživanju vina ter o škodi, ki jo povzroča alkohol.

Nov način označevanja

Obeta se tudi preprostejše označevanje vin, pojem kakovostnih vin EU pa bo temeljil na geografskem poreklu. To pomeni kakovostno vino, pridelano na določenem pridelovalnem območju.

Evropski kmetijski ministri bodo s predlaganim zakonodajnim predlogom reforme prvič uradno seznanili na rednem zasedanju v Bruslju, 16. in 17. julija.

Kmetijsko ministrstvo pozdravlja reformo

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pozdravlja predlog reforme evropskega vinskega sektorja, ki predvideva takojšnjo ukinitev dosedanjih ukrepov za reševanje kriz na trgu, predvsem različnih destilacij vina. Vprašljiva pa se jim zdi podpora za trajno opustitev vinogradniške pridelave. Ukrep je sicer predviden na prostovoljni ravni, vendar bi lahko imel negativne učinke z okoljskega in socialnega vidika, menijo na ministrstvu.

V vinski družbi niso zadovoljni s kriteriji

Na predlagano vinsko reformo se je že odzval Dušan Brejc, direktor Vinske družbe Slovenije, ki je ocenil, da je bila vinska reforma potrebna, kljub temu pa je opozoril na nekatere točke reforme, ki bi na slovenske pridelovalce utegnile delovati negativno. Predvsem je izpostavil ukinitev dodajanja sladkorja za obogatitev vina, saj bi v primeru slabih vremenskih razmer to lahko negativno vplivalo na proizvodnjo vina, ki se ga z dodajanjem sladkorja lahko izboljša.

Zadovoljen pa ni niti s kriteriji, po katerih bo EU članicam razdeljevala sredstva iz skupne blagajne. Sredstva naj bi namreč delili po treh kriterijih, in sicer glede na površino vinogradov, njihovo proizvodnjo in zgodovinske pravice.

Kot je še pojasnil Brejc, je v Sloveniji precejšnje število vinogradov, ki niso uradno zabeleženi, posledično pa bi država od EU lahko pridobila manj sredstev.