Spremenjena Banka Slovenije

Poslanke in poslanci so po nujnem postopku z 51 glasovi za in nobenim proti sprejeli novelo zakona o Banki Slovenije, katere uveljavitev je poleg izpolnjevanja konvergenčnih kriterijev eden od pogojev za prevzem evra.

Slovenska centralna banka bo s prevzemom evra postala članica evrosistema. Zato se z novelo zakona o Banki Slovenije spreminjajo tiste določbe zakona, ki se nanašajo na neodvisnost Banke Slovenije, cilje ekonomske politike, instrumente denarne politike, upravljanje deviznih rezerv, izdajanje in oskrbovanje z bankovci in kovanci ter mednarodno sodelovanje. Slovenija namerava evro prevzeti s 1. januarjem 2007.

Feri Horvat (SD) je poudaril, da bo z integracijo v evropsko gospodarsko in denarno unijo Banka Slovenija ohranila vrsto pomembnih sedanjih nalog, dobila pa bo tudi nove. Pomemben se mu zdi zlasti nadzor nad bankami, ki ga bo treba še bolj okrepiti, kar bo koristno za razvoj finančnega sistema in varstvo potrošnikov.

V opoziciji so sicer izrazili nekaj kritik na račun priprave zakona. Milan M. Cvikl (LDS) je bil kritičen do postopka priprave in sprejemanja predloga zakona. Tega so namreč pripravljali zelo dolgo, v DZ pa je bil uvrščen po hitrem postopku.

Sašo Peče (SNS) v noveli zakona o Banki Slovenije pogreša poglavje, ki bi v tej fazi zaščitil tudi končne odjemalce, državljane, pred neupravičenim dvigom cen po prevzemu evra. Peče je ob tem izrazil kritiko do vlade, ki je vse podredila samo prevzemu evra.

Register transakcijskih računov

DZ je poleg tega s 54 glasovi za in nobenim proti potrdil tudi novelo zakona o plačilnem prometu, ki odpravlja neskladje z ustavo. Gre za del zakona, ki govori o vodenju registra transakcijskih računov za fizične osebe. S spremembami zakona se tako ponovno uvaja register transakcijskih računov za fizične osebe, ki pa ne bo dostopen širši javnosti.

Bolj učinkoviti postopki v prekrških?

DZ je po skrajšanem postopku z 49 glasovi za in 11 proti sprejel novelo zakona o prekrških, ki naj bi povečala učinkovitost prekrškovnih postopkov.

Po besedah državnega sekretarja za pravosodje Roberta Marolta, je novela zakona namenjena predvsem učinkovitosti pregona prekrškov in zagotavljanju večje izvršljivosti izrečenih sankcij za prekrške. Z novelo se povečuje prilagodljivost predpisovanja določenih sankcij za prekrške, urejajo pa se tudi vprašanja povezana z uvedbo evra.

Zakonske spremembe po Maroltovih besedah zagotavljajo ustreznejšo ureditev plačilnega naloga, učinkovitejše zavarovanje izvršitve odločbe, obvezen preizkus odločbe prekrškovnega organa po vloženi zahtevi za sodno varstvo, razširja se možnost pravne pomoči pri zaslišanju obdolženca, predlagane so poenostavitve rednega sodnega postopka glede obrazložitve sodbe in ureja se področje mednarodnega sodelovanja organov za postopek o prekrških.

V opoziciji zadržani

V opozicijskih poslanskih skupinah so bili do novele bolj zadržani, rešitve pa ocenjujejo kot nedodelane in slabe. Kot je opozoril Marko Pavliha, v LDS ne verjamejo, da bodo spremembe dejansko omogočile hitrejše obravnavanje zadev, saj bodo po njegovem mnenju še dodatno obremenile prekrškovne organe. Novele ne nameravajo podpreti v SNS, saj se je vlada po besedah Boštjana Zagorca "zelo na čuden način lotila zmanjševanja sodnih zaostankov".

Poslanci DeSUS so spremembe sicer podprli, opozorili pa so na nekatere ustavno sporne rešitve. Po besedah Ivana Jelena je denimo ustavno sporna določba, ki višje sodišče pooblašča, da opravi ustno obravnavo v odsotnosti obtoženca.

Poleg tega so poslanci po skrajšanem postopku potrdil noveli zakonov o centralnem registru in prijavi prebivališče (obe zaradi uskladitve z zakonom o prekrških) ter novelo zakona o matičnem registru, ki matični register usklajuje z zakonom o registraciji istospolnih partnerskih skupnosti, ter novelo zakona o zdravstveni inšpekciji.