Pred odmrznitvijo je Washington države naslednice nekdanje SFRJ prosil za mnenje o tem predlogu, ki so ga morale sporočiti do 15. aprila. Medtem ko je četverica, med njimi Slovenija, odmrznitvi naklonjena, se je Hrvaška izrekla proti.
Gre za 225 milijonov dolarjev, od katerih bi Slovenija dobila 36 milijonov dolarjev s pripadajočimi obrestmi. Kot je povedal Griffin, si ameriška vlada prizadeva za sprostitev teh sredstev, ne ve pa, kdaj bi do nje lahko prišlo, saj "je potrebno rešiti še številna vprašanja".
Hrvaška odmrznitvi nasprotuje, ker, kot je pojasnil namestnik hrvaškega finančnega ministra Damir Kuštrak, "tega denarja ni moč sprostiti, dokler ne bo dokončno rešeno vprašanje nasledstva, glede na to, da je tisto, kar je bilo podpisano na Dunaju, na koncu izpadlo nekoliko drugače".
Hrvaška kot edina od peterice naslednic SFRJ še ni ratificirala okvirnega nasledstvenega sporazuma, podpisanega junija 2001 na Dunaju. Zagreb namreč vztraja, da sporazuma ne bo ratificiral, dokler ne bo dokončno pojasnjeno, kaj se je zgodilo s sredstvi pri mešanih bankah v tujini, ki naj bi jih bilo po podatkih iz nasledstvenega sporazuma za 645 milijonov dolarjev, a se je kasneje izkazalo, da naj bi jih bilo po nekaterih jugoslovanskih podatkih le še za 56 milijonov dolarjev.
