'Stanje v bančnem sistemu je resno'

Odbor DZ za finance se je na zaprti seji seznanil s stanjem v slovenskem bančnem sistemu. Predsednik odbora Andrej Šircelj je po seji ocenil, da je stanje v bančnem sistemu resno, podrobnosti pa ni želel razkriti.

Članom odbora so razmere v slovenskem bančnem sistemu predstavili minister za finance Janez Šušteršič, guverner Banke Slovenije Marko Kranjec in direktor Združenja bank Slovenije France Arhar.

Šircelj je izpostavil, da bodo morale ustrezne institucije, ki so zato poklicane, sprejeti ustrezne sklepe za sanacijo tega. Obravnavali so predvsem t. i. slabe terjatve in možnosti za njihovo reševanje. "Možnosti so različne. Ena od možnosti je, da se slabe terjatve prenesejo na neko novo institucijo," je dejal Šircelj.

Dobili so podatke o slabih terjatvah in o bančnem sistemu ter o različnih terjatvah, ki izhajajo iz različnih metodologij. Koliko naj bi bilo vseh slabih terjatev v celotnem bančnem sistemu, Šircelj ni povedal. Kot je pojasnil, različne metodologije pokažejo različne terjatve.

V NLB rdečih terjatev za približno 1,5 milijarde evrov

Vlada predvideva, da bi se bilance bank v državni lasti sanirale skozi mehanizem znotraj načrtovanega Slovenskega državnega holdinga, pri čemer bi se na posebno družbo prenesle slabe terjatve in spremljajoča zavarovanja. Pred tem je treba ugotoviti obseg slabih terjatev v bančnem sistemu.

Doslej je bil opravljen skrbni pregled v največji slovenski banki, Novi Ljubljanski banki (NLB). Pokazal je, da je najslabših ali t. i. rdečih terjatev v banki za približno 1,5 milijarde evrov, je po četrtkovi seji vlade povedal Šušteršič.

Za tretjino so bile rezervacije že oblikovane, za tretjino pa jih je po mnenju izvajalcev skrbnega pregleda možno unovčiti iz zavarovanj, vezanih na posojila. Tako bi NLB do konca leta 2013 potrebovala do največ 500 milijonov evrov dodatnega kapitala, je takrat pojasnil minister.

Šušteršič je dejal, da v drugi največji slovenski banki, Novi Kreditni banki Maribor, skrbni pregled že poteka na podoben način, izvedli pa naj bi ga tudi v Abanki Vipa. Minister v četrtek sicer ni želel tvegati ocene obsega slabih terjatev za celotni bančni sistem.

V Banki Slovenije so v četrtek potrdili, da je znesek terjatev v zamudi nad 90 dni aprila znašal 6,598 milijarde evrov, delež tovrstnih terjatev v celotnih razvrščenih terjatvah pa je dosegel 13 odstotkov. "Ta podatek se navaja v bruto znesku, ne zmanjšanje za že oblikovane oslabitve bank," so zapisali.

Bodo zakon o holdingu umaknili z dnevnega reda?

Po poročanju SVETA naj bi Kranjec finančnemu ministru Šušteršiču dejal, da se mu holding "ne zdi domišljena rešitev." Marko Kranjec in France Arhar pa naj bi "povozila" vladni predlog o holdingu. Možno naj bi bilo celo, da zakon o holdingu koalicija umakne z dnevnega reda izredne seje, še poroča SVET.