Rudarji z vodstvom večino zadev spravili pod streho, ne pa tudi cene premoga

Pogajanja med velenjskimi rudarji, ki od torka spontano stavkajo, in upravo Premogovnika Velenje so se nadaljevala danes ob 14. uri, končala pa so se po 19. uri. Strani naj bi se danes dogovorili o večini stavkovnih zahtev, morajo pa se še dogovoriti o ceni premoga. Zato danes niso podpisali še nobenega dogovora, so pa podpsali dogovor o tem, da je stavka legitimna in zakonita, kar pomeni, da rudarji zaradi stavke ne bodo disciplinsko ali kako drugače odgovarjali.

Pogajalski skupini bosta zopet za mizo sedli jutri ob 17. uri. Stavkajoči so sicer generalnega direktira Holdinga slovenskih elektrarn (HSE) Blaža Košoroka pozvali k odstopu, saj menijo, da ni dober gospodar.

Jutrišnjih pogajanj naj bi se udeležil tudi Košorok, ki ga danes ni bilo na pogovorih, rudarji pa napovedujejo, da bodo vztrajali pri vseh svojih stavkovnih zahtevah.

Okoli 1400 stavkajočih se bo pred rudnikom zbralo v četrtek ob 8. uri in bodo vztrajali do 12. ure. Jutri je tudi dan rudarjev, vendar ga rudarji letos ne bodo praznovali, saj je vodstvo rudnika zaradi aktualnih razmer tradicionalni letos že 54. Skok čez kožo odpovedalo oziroma prestavilo na boljše čase.

V stavkovnem odboru razmišljajo o zaostritvi stavke, vendar dokončne odločitve o tem še ni. Eden izmed rudarjev je povedal, da razmišljajo o nadaljevanju stavke v jami, možno je tudi, da se bodo peš odpravili pred banke in parlament v Ljubljani.

Pogajanja bodo dolga

Član pogajalske skupine velenjskih knapov Aleksander Kavčnik je dopoldne na izredni seji občinskih svetov Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki v Velenju povedal, da zaposleni v Premogovniku Velenje ne pristajajo več na znižanje plač. Ocenil je, da bodo pogajanja z upravo rudnika dolga, saj so se rudarji odločili, da ne bodo več popuščali.

Stavkajoči rudarji pa so v torek povedali, da zahtevajo izplačilo zaostanka plač iz let 2012 in 2013 do konca letošnjega leta in zagotovilo izplačila plač po kolektivni pogodbi do 18. v mesecu. Če bo kakšen mesec plača zamujala, pa rudarji napovedujejo, da bodo takoj naslednji dan začeli stavkati. Rudarji prav tako nasprotujejo predlaganemu 10-odstotnemu znižanju plač in odvzemu treh dni dopusta.

Tretja stavkovna zahteva je izplačilo regresa v višini nekaj manj kot 800 evrov in nagrade ob 3. juliju dnevu rudarjev do 18. julija, četrta zahteva pa se nanaša na ohranitev obstoječih pravic zaposlenih v primeru prisilne poravnave ali stečaja rudnika.

Rudarji so danes upravo opozarjali, da ne sme uvesti nobenih sankcij za stavkajoče, med stavko pa morajo dobiti plačo in ostale pravice, ki jim pripadajo. Med stavkovnimi zahtevami so tudi spoštovanje in izvajanje sporazuma podpisanega marca letos med podjetniškim sindikatom, upravo rudnika in HSE, uprava rudnika pa mora v dogovoru z vodstvom HSE zagotoviti, da bodo v ceni premoga zajeti vsi stroški, ki nastanejo pri ali zaradi izkopa premoga.

Uprava Premogovnika zaposlene razume

Uprava Premogovnika Velenje razume skrb zaposlenih za nadaljnje delovanje rudnika in se strinja, da je regres pravica, ki po kolektivni pogodbi pripada zaposlenim. "Regres je bil izplačan tudi po ostalih družbah skupine HSE, vendar Premogovnik Velenje zaradi zahtevne likvidnostne situacije ni imel na razpolago finančnih sredstev za izplačilo v mesecu juniju," so po torkovih pogajanjih sporočili iz velenjskega rudnika.

Navajajo tudi, da je zaradi razlike med stroškovno in prodajno ceno premoga premogovnik v težki likvidnostni situaciji, poslovanje je zelo zahtevno, kar se odraža tudi v odvisnih družbah.

Za Premogovnik Velenje in njegove hčerinske družbe je bilo s strani zunanje institucije izdelan osnutek načrta finančnega in poslovnega prestrukturiranje celotne skupine Premogovnik Velenje. V njem so razdelani potrebni ukrepi, ki zadevajo optimizacijo poslovanja, katere pa mora uprava skupaj s socialnimi partnerji še uskladiti oz. izpogajati, pri čemer pa pričakujejo konstruktivno sodelovanje tudi s strani socialnih partnerjev, so še navedli v premogovniku.

Stavki so se pridružili praktično vsi zaposleni, teh pa je okoli 1400, rudarje namreč podpirajo tudi nekatere režijske službe. Lastnik Premogovnika Velenje, družba HSE, je zaskrbljen nad dogajanji. generalni direktor HSE Blaž Košorok je danes v Velenju ocenil, da je premogovnik dva koraka pred stečajem.

Vsi vzponi in padci Premogovnika Velenje

Velenjski premogovnik od leta 1875 deluje na največjem slovenskem nahajališču premoga in na eni od najdebelejših znanih plasti premoga na svetu. V lignitnih plasteh, ki so debele kar 165 metrov, je bilo doslej odkopanih več kot 220 milijonov ton lignita. V premogovniku navajajo, da bi lahko s to količino, če bi premog naložili na vagone, sestavili kompozicijo, ki bi dvakrat obkrožila svet.

Prva termoelektrarna je v bližini premogovnika zrasla leta 1905 in je delovala na osnovi lignita. Največji razmah pa je pridobivanje lignita doživelo po drugi svetovni vojni, ko so potrebe močno narasle. Sredi 80. let prejšnjega stoletja je premogovnik dosegel vrhinec izkopanih količin premoga na leto. Takrat so nakopali kar pet milijonov ton premoga, kar je precej več v primerjavi z lanskim letom, ko so jih nakopali 3,7 milijona tona. Le za malenkost manjšo količino naj bi nakopali tudi letos.

Premogovnik Velenje je ekskluzivni dobavitelj premoga za bližnjo Termoelektrarno Šoštanj (Teš), ki iz letne odkopane količine premoga proizvedejo eno tretjino elektrike, ki jo porabimo v Sloveniji. Imel je in še ima odločilen vpliv na razvoj Šaleške doline in predvsem samega Velenja, kamor so se v iskanju zaslužka priselili številni tuji delavci predvsem z območja nekdanje Jugoslavije, ki so pomagali zgraditi mesto. Premogovnik Velenje z rudarjenjem močno vpliva tudi na okoliško naravno okolje in njegov izgled. Na nekdaj poškodovanih površinah so danes urejene površine za šport in zabavo, od leta 1999 pa je v opuščenem delu jame Škale urejen tudi Muzej premogovništva Slovenije.

Premogovnik in Teš sta sicer povezana v Holding Slovenske Elektrarne (HSE) in predstavljata pomemben energetski steber pri nas. HSE je 77-odstotni lastnik premogovnika in 100-odstotni lastnike Teša.Premogovnik Velenje je krovna družba skupine, ki ima skupaj s premogovnikom 2576 zaposlenih, skupino pa sestavljajo še podjetja HTZ Velenje, GOST, PV Invest, Golte in RGP.

Trenutno cena premoga znaša 2,45 evra za giga joul energije, ki pa je očitno prenizka. Že leta 2004 je dogovorjena cena za projekt gradnje Teša 6, ki je zdaj v zaključni fazi, znašala 2,25 evra za giga joul energije, povišanje te cene pa bi po besedah Košorka pomenila ustvarjanje izgube za Teš. To bi posledično vplivalo tudi na premogovnik in njegovo poslovanje.

Po ocenah HSE je premogonik v težkem finančnem in likvidnostnem položaju, ki je posldica napačnih odločitev in dejanj iz preteklosti. Med temi naj bi bila tudi v naprej določena cena premoga, hkrati pa se je premogovnik ukvarjal tudi z dejavnostmi, ki niso povezane s košanjem premoga in so prinašale izgubo. Premogonik ima trenutno namreč za 75 milijonov evrov dolgov.

Košrok in direktor Premogovnika Velenje Ivan Pohorec se strinjata, da je prestrukturiranje neizbežno. Zaradi likvidnostnih težav so motena izplačila delavcem, sicer pa je premogovnik edina družba v skupini HSE, ki je v zadnjih dveh letih zmanjševala plače.