Številna podjetja okrepila dobičke in presegla pričakovanja

Pfizer povečal četrtletni dobiček in prihodke na račun cepiva proti covidu-19

Ameriški farmacevtski velikan Pfizer, ki je skupaj z nemškim BioNTechom razvil eno od cepiv proti covidu-19, je s poslovanjem v drugem letošnjem četrtletju presegel pričakovanja analitikov z Wall Streeta. Čisti dobiček je od drugega četrtletja lani narasel za 59 odstotkov. 

V drugem četrtletju lani je Pfizer zaslužil 2,94 milijarde evrov čistega dobička, v drugem četrtletju letos pa 4,68 milijarde evrov ali 83 centov na delnico. Prilagojeni dobiček brez enkratnih stroškov ali prihodkov je v drugem četrtletju znašal 0,90 evra na delnico, analitiki pa so napovedovali, da bo znašal 87,6  centov na delnico.

Prihodki so na letni ravni narasli z 8,3 milijarde evrov na 15,98 milijarde evrov, samo na račun prodaje cepiva proti covidu-19 se je steklo za 6,57 milijarde evrov prihodkov. Pfizer pričakuje, da bo s prodajo cepiva v celotnem letošnjem letu zabeležil 28,2 milijarde evrov prihodkov. Skupni prihodki naj bi po napovedi podjetja znašali do 67,35 milijarde evrov, dobiček pa do 3,41 dolarja na delnico.

V drugem četrtletju so sicer dobro poslovale tudi druge Pfizerjeve poslovne enote. "Drugo četrtletje je bilo izjemno. Najbolj očitno glede hitrosti in učinkovitosti prizadevanj z BioNTechom za pomoč svetu pri cepljenju proti covidu-19, saj smo doslej dostavili več kot milijardo doz cepiva," je sporočil glavni izvršni direktor Albert Bourla. Pfizer namerava letos skupaj dostaviti 2,1 milijarde doz cepiva, s čimer pričakuje 28,2 milijarde evrov prihodka.

Pfizerjevo cepivo ima za zdaj še izredno dovoljenje za uporabo od ameriške zvezne Uprave za hrano in zdravila (FDA), do januarja pa pričakuje dokončno redno potrditev. Ob tem podjetje močno promovira še tretjo dozo cepiva za tiste, ki so že bili cepljeni z dvema. Ameriške zdravstvene oblasti tega za zdaj še ne priporočajo. Delnice Pfizerja so se uvodoma po objavi rezultatov pred odprtjem borz pocenile, kasneje pa podražile za 2,24 odstotka.

Facebook v četrtletju podvojil dobiček

Upravljalec družbenega omrežja Facebook je v drugem četrtletju zabeležil 8,76 milijarde evrov čistega dobička, kar je skoraj dvakrat več kot lani v tem času. Prihodki so se zvišali za 56 odstotkov na 24,41 milijarde evrov. Pozitivno je na poslovanje vplivalo predvsem digitalno oglaševanje. Število uporabnikov, ki mesečno uporabljajo družbeno omrežje, se je povzpelo na 2,9 milijarde, kar na letni ravni predstavlja sedemodstotno rast. Ob tem okoli 3,5 milijarde ljudi uporablja vsaj eno Facebookovo aplikacijo, vključno z Instagramom, WhatsAppom in Messengerjem.

"Za nami je močno četrtletje, podjetjem še naprej pomagamo rasti, ljudem pa pomagamo, da ostanejo povezani," je ob tem dejal glavni izvršni direktor Facebooka Mark Zuckerberg. Delnice Facebooka so sicer po objavi poslovnega izida zdrsnile za štiri odstotke, saj je tehnološki velikan opozoril, da naj bi se rast upočasnila zaradi regulativnih ukrepov in prilagoditve operacijske programske opreme Applovega iPhona, ki bi lahko škodila ciljnemu oglaševanju. Facebook še naprej pričakuje povečano ciljno usmerjenost oglasov zaradi regulativnih sprememb in sprememb platforme, zlasti nedavnih posodobitev sistema iOS.

Pametni telefoni pospešili rast Applovih prihodkov in dobička

Ameriški proizvajalec pametnih telefonov Apple je v minulem četrtletju zaslužil toliko kot običajno le v času božično-novoletnih praznikov. Prihodki so medletno poskočili za 36 odstotkov na 68,53 milijarde evrov. Čistega dobička pa je družbi ostalo dobrih 18,4 milijarde evrov. To je 93 odstotkov več kot leto prej.

Za večji del te rasti se lahko Apple vnovič zahvali svojim pametnim telefonom iphone. Teh je med aprilom in junijem prodal za približno 33,34 milijarde evrov, kar je skoraj 50 odstotkov več kot leto prej. Toda pomembno se je povečala tudi prodaja računalnikov mac, tabličnih računalnikov ipad in drugih naprav, so v torek po zaprtju ameriške borze sporočili iz Appla.

Tretje četrtletje poslovnega leta za Apple običajno ni preveč razburljivo, med drugim tudi zato, ker številni potencialni kupci iphonov v pričakovanju novih modelov že odlagajo nakupe na jesen. A tokratno trimesečje je bilo izjemno. Prodaja je bila primerljiva tisti v božično-novoletnem četrtletju 2018, ko je dosegla 70,72 milijard evrov, dobiček pa tistemu leto pozneje, ko ga je bilo za 18,69 milijarde evrov.

Tudi za tekoče četrtletje Apple napoveduje dvomestno rast prihodkov, čeprav hkrati opozarja, da bodo na proizvodnjo pametnih telefonov vplivala tudi trenutna ozka grla v tehnoloških dobavnih verigah. Na vprašanje, ali utegnejo težave v dobavnih verigah vplivati na poslovanje tudi v zadnjem četrtletju tega leta, Cook ni odgovoril.

Za skoraj tretjino na slabih 17,5 milijarde dolarjev so se v minulem četrtletju povečali tudi prihodki od donosnih storitev, kot so denimo naročnine na storitvi pretočne glasbe in videoposnetkov Apple Music ali shrambe v oblaku iCloud. Apple ima trenutno več kot 700 milijonov naročnikov, v zadnjem letu jih je pridobil približno 150 milijonov.

Od začetka pandemije covida-19 je delo in učenje od doma med drugim povečalo prodajo računalnikov mac in tablic ipad. Ta trend se je nadaljeval tudi zdaj. Prodaja računalnikov mac se je povečala za 16 odstotkov na 6,9 milijarde evrov, prodaja ipadov pa za 12 odstotkov na skoraj 6,23 milijarde evrov. Prodaja slušalk airpods ter računalniških ur in dodatkov Apple Watch se je povečala za 36 odstotkov. Četrtletni rezultati so precej boljši, kot so pričakovali analitiki. Delnice družbe so se sicer v trgovanju po zaprtju borze podražile le za približno dva odstotka.

Samsung v četrtletju z več kot 70-odstotno rastjo dobička

Južnokorejski tehnološki velikan Samsung Electronics je medtem v drugem četrtletju ustvaril okoli sedem milijard evrov čistega dobička, kar je 73,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Rast je posledica višjih cen pomnilniških čipov, ki so se v času pandemije zaradi krepko povečanega povpraševanja podražili. Divizija za pomnilniške čipe je zaslužna za več kot polovico ustvarjenega dobička iz poslovanja. Ta se je na letni ravni zvišal za 54,3 odstotka. Prihodki od prodaje so porasli za 20,21 odstotka.

V času pandemije covida-19 se je zaradi povečanega obsega dela od doma povečalo povpraševanje po Samsungovih napravah in napravah, ki jih poganjajo njihovi pomnilniški čipi. Po pojasnilih podjetja so pošiljke pomnilnikov presegle prejšnje smernice, tudi cene so bile višje od pričakovanih. Delež divizije čipov v dobičku podjetja se bo po mnenju analitikov v prihodnjih mesecih verjetno še povečal.

Do dobrih poslovnih rezultatov prihaja kljub četrtletnemu upadu zaslužka Samsunga od poslovanja s pametnimi telefoni zaradi težav z dobavno verigo, ki so motili svetovno proizvodnjo. Samsung Electronics je vodilno podjetje velike skupine Samsung, daleč največjega družinskega imperija, ki prevladuje v Južni Koreji, 12. največjem gospodarstvu na svetu. Celotni promet konglomerata je enak petini bruto domačega proizvoda države.

Nokia v minulem trimesečju početverila dobiček

Finski proizvajalec telekomunikacijske opreme Nokia je v drugem četrtletju ustvaril 344 milijonov evrov čistega dobička, kar je 94 odstotkov več kot v tem času lani. Prihodki od prodaje so se okrepili za 4,3 odstotka na 5,3 milijarde evrov, kar je več od napovedi analitikov. "Glede na močan začetek leta 2021 navzgor popravljamo celoletno napoved," je ob tem dejala glavni izvršni direktor Nokie Pekka Lundmark in dodal: "V prvi polovici smo strategijo izvedli hitreje od načrtov."

Nokia pričakuje, da bo primerljivo operativno maržo zvišala na raven med 10 in 12 odstotki, zdaj je med 7 in 10 odstotki. Prihodki od prodaje naj bi se okrepili za skoraj milijardo evrov in se ustavili med 21,7 in 22,7 milijarde evrov. Lundmark, ki je krmilo Nokie prevzel pred enim letom, je takrat obljubil, da bo prestrukturiral poslovanje skupine, ki se na trgu 5G infrastrukture za prevlado bori s švedskim Ericssonom in kitajskim Huaweiem. Lundmarkov program prestrukturiranja je vključeval racionalizacijo strukture Nokie in napovedal izgubo do 10.000 delovnih mest po vsem svetu v dveh letih, kar predstavlja do 11 odstotkov delovne sile.

Shell na račun višjih cen nafte nazaj k dobičku

Britansko-nizozemski energetski velikan Royal Dutch Shell se je v drugem četrtletju predvsem zaradi višjih cen surove nafte vrnil k čistemu dobičku. Tega je bilo za 2,86 milijarde evrov, potem ko je podjetje ta čas lani izkazalo več kot 15,15 milijard evrov izgube, predvsem zaradi posledic pandemije.

Prihodki od prodaje so se skoraj podvojili na 50,93 milijarde evrov, medtem ko se je obseg proizvodnje nekoliko zmanjšal na 3,25 milijona 159-litrskih sodov dnevno. Ob tem so v Shellu napovedali, da bodo v drugi polovici leta odkupili za 1,6 milijarde evrov lastnih delnic, zvišali pa so tudi dividendo za delničarje. Kot je pojasnil glavni izvršni direktor podjetja Ben van Beurden, so se odločili nagraditi delničarje, začenjajo z odkupom lastnih delnic, medtem ko še naprej vlagajo v prihodnost energije.

Svetovno povpraševanje po nafti okreva in se v zadnjem času krepi, medtem pa proizvodnja ostaja omejena, za kar si prizadevajo proizvajalke nafte v Organizaciji držav izvoznic nafte (Opec). Opec in njegove zaveznice so sicer v začetku meseca sklenili, da se z avgustom poveča obseg proizvodnje črnega zlata.

McDonalds v drugem četrtletju močno okrepil dobiček in presegel pričakovanja

Ameriška veriga restavracij s hitro prehrano McDonalds je v drugem letošnjem četrtletju zabeležila 1,87 milijarde evrov čistega dobička. V enakem lanskem obdobju, ko so številne države zaradi pandemije covida-19 omejile javno življenje, se je ustavil pri 407,3 milijona evrov. Z najnovejšim poročilom je podjetje krepko preseglo pričakovanja.

V drugem trimesečju je čisti dobiček na delnico znašal 2,95 dolarja, potem ko je v enakem lanskem obdobju 65 centov. Analitiki so tokrat napovedovali, da bo znašal 2,08 dolarja na delnico. Prihodki od prodaje so v drugem četrtletju zrasli za 57 odstotkov na 5,89 milijarde dolarjev, v enakem obdobju lani so se ustavili pri 3,76 milijarde dolarjev. Tudi s prihodki je McDonalds presegel napovedi analitikov, ki so ocenjevali, da bodo znašali 5,53 milijarde dolarjev. V primerjavi z bolj primerljivim drugim četrtletjem leta 2019, ko poslovanja podjetij še ni krojila pandemija, so se prihodki okrepili za 6,9 odstotka, pravi poslovno poročilo.

Airbus v polletju z 2,2 milijarde evrov dobička

Evropski letalski proizvajalec Airbus je v prvih šestih mesecih ustvaril 2,2 milijarde evrov čistega dobička, potem ko je ta čas lani zaradi posledic pandemije covida-19 vknjižil 1,9 milijarde evrov izgube. Pozitivno je k poslovanju prispevala povečana dobava letal. Airbus je od začetka leta do konca junija dostavil 297 letal, potem ko jih je v tem času lani 196.

Ker stranke oz. naročniki plačajo večino stroškov dostave leta, so se prihodki od prodaje zvišali za 30 odstotkov na 24,6 milijarde evrov. Evropski proizvajalec letal je ob dobrem polletnem poslovanju zvišal oceno celoletnega poslovanja. Zdaj načrtuje, da bo letos dostavil 600 letal, potem ko je predhodna ocena govorila o 566 letalih, kolikor jih je dostavil v lanskem letu. Dobička iz poslovanja naj bi bilo za štiri milijarde evrov, kar je dvakrat več kot predhodne ocene.

Boeing v minulem trimesečju z dobičkom po šestih četrtletjih izgub

Ameriški proizvajalec letal Boeing je v drugem četrtletju ustvaril 494 milijonov evrov čistega dobička, potem ko je v tem času lani vknjižil okoli 2 milijarde evrov izgube. Podjetje se je k dobičku, ki ga je poganjalo okrevanje civilnega letalstva, povrnilo po šestih četrtletjih izgub oz. prvič po tretjem četrtletju leta 2019.

Boeingu bo ustvarjeni dobiček omogočil, da ukine manj delovnih mest od sprva predvidenih. Glavni izvršni direktor podjetja Dave Calhoun je pojasnil, da bodo število zaposlenih obdržali pri trenutnih 140.000, potem ko so v času pandemije covida-19 načrtovali, da ga zmanjšajo na 130.000. Calhoun je v pismu zaposlenim kot razlog za to navedel "spodbudne" trende okrevanja v industriji. Opažajo večjo stabilnost kadra, saj se pospešuje okrevanje komercialnega trga, priložnosti za rast imajo tudi obrambna divizija in storitve za vlado. Povečujejo tudi naložbe za nadaljnjo krepitev inženirstva ter spodbujanje kakovosti in stabilnosti v proizvodnem sistemu.

Boeing je v drugem četrtletju zabeležil 14,31 milijard evrov prihodkov od prodaje, kar je 44 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Večje prihodke je podjetje zabeležilo v divizijah obrambe, vesolja in varnosti. Tudi v diviziji komercialnih letal je zabeležil precej manjšo četrtletno izgubo, predvsem zaradi nadaljevanja dobav letal tipa 737 max, ki so stekle po 20-mesečni prizemljitvi teh letal po nesrečah v Indoneziji in v Etiopiji, v katerih je umrlo 346 ljudi. Boeing se kljub močnim poslovnim rezultatom še vedno sooča z vprašanji glede samega poslovanja. Podjetje je ustavilo dobavo letal tipa 787 dreamliner in zmanjšalo proizvodnjo, medtem ko tečejo dodatna dela pri predelavi letal.

Volkswagen v polletju z rekordnim dobičkom iz poslovanja 

Nemški avtomobilski proizvajalec Volkswagen je v prvem letošnjem polletju na ravni skupine ustvaril 11,4 milijarde evrov dobička iz poslovanja, kar je največ v kakšnem polletju doslej. V enakem lanskem obdobju je beležil 1,5 milijarde evrov izgube iz poslovanja. Čisti dobiček je po lanski izgubi v višini milijarde evrov znašal 8,5 milijarde evrov. Skupina je ustvarila 129,7 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar je 34,9 odstotka več kot v lanskem prvem polletju, je danes na svoji spletni strani objavil Volkswagen.

"Rekorden rezultat v prvi polovici leta jasno dokazuje, kako močne so naše znamke in kako privlačni so njihovi izdelki. Premijski segment se je posebej dobro odrezal in imel dvomestno donosnost, prav tako finančne storitve. Naša električna ofenziva se pospešuje," je v objavi zapisal glavni izvršni direktor skupine Herbert Diess.

Vodstvo ocenjuje, da so uspešno obvladovali učinke pandemije in globalnega pomanjkanja polprevodnikov. Ob okrevanju trgov je bilo povpraševanje kupcev veliko, ugotavlja. Skupina je v polletju strankam dobavila nekaj manj kot pet milijonov vozil oz. 27,9 odstotka več kot v lanskem obdobju, ki ga je zaznamovala pandemija. Dobava električnih modelov je porasla za 165 odstotkov na 171,000 vozil.

Posledično je zmanjšala napoved dobave avtomobilov strankam v celotnem letu, in sicer pričakuje "opazno" večjo dobavo, medtem ko je prej napovedovala "pomembno" večjo dobavo kot lani. Je pa Volkswagen zvišal napoved donosa iz poslovanja, in sicer pričakuje med 6- in 7,5-odstotni donos, medtem ko je prej napovedovala od 5,5- do 7-odstotni donos.

Nissan po dobrem četrtletju zvišal celoletno napoved poslovanja

Japonski avtomobilski proizvajalec Nissan je v prvem četrtletju poslovnega leta, ki se je začelo z aprilom, ustvaril okoli 880 milijonov evrov čistega dobička, potem ko je imel lani v tem času okoli 2,19 milijarde evrov izgube. Podjetje je zvišalo celoletno napoved poslovanja, namesto pričakovane izgube naj bi imelo dobiček.

Nissan pričakuje, da bo v tekočem poslovnem letu ustvaril okoli 46 milijonov evrov čistega dobička. Predhodna ocena je govorila o ravno tolikšni izgubi. Nazadnje je sicer celoletni dobiček vknjižil v poslovnem letu 2018/19. Podjetje je v prvem četrtletju ustvarilo 15.33 evrov prihodkov od prodaje, kar na letni ravni predstavlja 71-odstotno rast.

Nissan je v minulem poslovnem letu zmanjšal letno izgubo, potem ko mu je uspelo zaustaviti negativne posledice zaradi pandemije. Izgubo je v medletni primerjavi zmanjšal s 5.15 milijard evrov na 3,44 milijarde evrov. Podjetje se je v zadnjih letih soočilo z vrsto preizkušenj, od šibkega povpraševanja med pandemijo covida-19 do aretacije nekdanjega prvega moža družbe Carlosa Ghosna, po plačilu varščine na Japonskem zdaj mednarodnega ubežnika v Libanonu.

Podjetje bi se lahko po mnenju analitikov letos vrnilo k dobičku, vendar pa je za poslovanje negotovo svetovno pomanjkanje čipov. Motnje v dobavi čipov, vključno s požarom v japonski tovarni, ekstremno nizkimi temperaturami v ZDA in sušo na Tajvanu, so zaostrile neusklajenost med povpraševanjem in razpoložljivostjo čipov.

Deutsche Bank v minulem četrtletju nazaj k dobičku

Tudi nemška banka Deutsche Bank se je v drugem četrtletju povrnila k čistemu dobičku. Tega je bilo za 692 milijonov evrov, potem ko je banka drugo trimesečje lani končala s 77 milijoni evrov izgube. Prihodki so medtem v medletni primerjavi upadli za en odstotek na 6,24 milijarde evrov. Dobiček pred davki na ravni skupine je dosegel 1,17 milijarde evrov, potem ko ga je bilo v tem času lani za 158 milijonov evrov.

Banka je v minulem četrtletju oblikovala za 75 milijonov evrov rezervacij za kreditne izgube, kar je 90 odstotkov manj kot v drugem četrtletju lani, ko je bilo rezervacij za 761 milijonov evrov. Deutsche Bank sicer v letošnjem poslovanju ne pričakuje bistvenih odstopanj od lanskega poslovanja. "Vse divizije poslovanja prispevajo k dobičkonosnosti," je dejal glavni izvršni direktor banke Christian Sewing. Ob tem je poudaril pomen transformacije, v kateri je banka. Preobrazba je namreč po njegovi oceni prednostna naloga, četrtletje za četrtletjem.

Deutsche Bank je lani prvič po letu 2014 ustvarila dobiček, predvsem po zaslugi investicijskega bančništva in krčenja stroškov. Najhuje je bilo za banko leta 2016, ko je vknjižila 6,8 milijarde evrov čiste izgube. Sicer pa je Deutsche Bank sredi bolečega prestrukturiranja, ki vključuje tudi ukinitev 18.000 delovnih mest med letoma 2019 in 2022, s čimer naj bi se število zaposlenih po vsem svetu zmanjšalo na 74.000. Konec junija je bilo v bančni skupini 83.800 zaposlenih.

Britanska Barclays v polletju več kot popeterila dobiček

Britanska banka Barclays je v prvem polletju po začasnih podatkih za več kot petkrat povečala čisti dobiček, predvsem na račun nižjih kreditnih izgub, povezanih s pandemijo covida-19. Dobička je bilo konec junija za 3,8 milijarde funtov (okoli 4,47 milijarde evrov), potem ko je banka v tem času lani vknjižila 695 milijonov funtov (817,02 milijonov evrov) dobička.

BASF v drugem četrtletju z višjimi prihodki in dobičkom

Nemški kemični koncern BASF je v drugem četrtletju vknjižil 19,8 milijarde evrov prihodkov od prodaje, kar na letni ravni predstavlja 56-odstotno rast. Koncern se je po izgubi v tem času lani vrnil k čistemu dobičku, bilo ga je za 1,65 milijarde evrov. Podjetje je ob močnem povpraševanju in višjih cenah izboljšalo celoletno napoved poslovanja.