Štokelj, Mervar in Drobne Popović o energetski prihodnosti Slovenije: ključne odločitve za desetletja naprej

Trije najvplivnejši odločevalci slovenskega elektroenergetskega sistema bodo na konferenci Od besed k dejanjem: energetski prehod zdaj razpravljali, kam naj Slovenija usmeri svoj energetski razvoj, katere investicije so ključne ter katere izbire bodo zaznamovale našo zanesljivost, konkurenčnost in uvozno odvisnost v naslednjih desetletjih. Pogovor bo vodil Uroš Slak, voditelj oddaje 24UR zvečer.

Slovenija vstopa v obdobje, ko energetska vprašanja niso več stvar prihodnosti, temveč sedanjosti. V času, ko svet pospešeno išče poti do razogljičenja, večje energetske neodvisnosti in tehnoloških prebojev, se tudi Slovenija znajde pred ključnim vprašanjem: kako oblikovati energetski sistem, ki bo hkrati ambiciozen, izvedljiv in družbeno sprejemljiv.

Generalni direktor HSE dr. Tomaž Štokelj opozarja, da se Slovenija sooča z dvojnim izzivom: upadanjem vloge termoelektrarn ter rastjo potreb po električni energiji. "Zanesljiva in cenovno sprejemljiva dolgoročna oskrba tako gospodinjskih kot tudi industrijskih odjemalcev je vedno bolj pomembna za blagostanje in ekonomski razvoj vsake države. Zato smo v skupini HSE sprejeli izziv nosilca zelenega prehoda slovenske elektroenergetike in si zastavili ambiciozne cilje izgradnje novih obnovljivih virov energije ter virov fleksibilnosti, ki bodo Sloveniji zagotavljali ustrezno energetsko mešanico različnih virov tudi z vidika uvozne odvisnosti in odpornosti. Za dosego zastavljenih ciljev pa bo potrebno sodelovanje vseh deležnikov," je poudaril.

Generalna direktorica GEN energije mag. Nada Drobne Popović izpostavlja, da bo na uspešnost poslovanja slovenskih energetskih družb v prihodnjih letih odločilno vplivala učinkovitost realizacije načrtovanih investicij. "V Skupini GEN za povečanje proizvodnih zmogljivosti stavimo na zanesljivo kombinacijo jedrske in obnovljivih virov energije ter virov prožnosti. Naš osrednji strateški projekt je izgradnja nove jedrske elektrarne v Krškem, JEK2. Dokončati želimo projekt izgradnje HE Mokrice, zadnje v verigi hidroelektrarn na spodnji Savi. Načrtovani novi baterijski hranilniki pa bodo omogočili izboljšanje prilagodljivosti in stabilnosti elektroenergetskega sistema," je dejala in poudarila, da se aktivno usmerjajo v nove projekte, tako doma kot v tujini.

Da bo zeleni prehod, ne glede na to, ali govorimo o Sloveniji, Španiji, Nemčiji ali ZDA, obstal ali padel na kakovosti in zanesljivosti elektroenergetskega omrežja, pa opozarja mag. Aleksander Mervar, direktor družbe ELES. "ELES, kombiniran operater prenosnega in distribucijskega omrežja, ima zato ključno vlogo pri podpiranju vseh ostalih zelenih investicij slovenske energetike. Naši paradni projekti, kot sta denimo aktualna GreenSwitch in TUNE, ali pa že zaključen SincroGrid, so ključno pripomogli pri modernizaciji in nadgradnji prenosnega omrežja in prav taki projekti omogočajo zeleni prehod v naši državi. Slovensko prenosno omrežje je zaradi teh med najnaprednejšimi omrežji v Evropi," poudarja Mervar. 

Energetski prehod je tako tudi politično vprašanje, vprašanje sodelovanja med sektorji, in predvsem – vprašanje skupnega razumevanja, kam kot družba želimo. "Slovenija stoji na razpotju. Če želimo energetski prehod, potrebujemo prostor. In če želimo prostor, potrebujemo pogovor," poudarja Uroš Slak in dodaja: "Energetski prehod ni samo tehničen izziv, ampak je družbeni dogovor, ki se začne z dialogom."

Zato 5. panel ne bo iskal preprostih odgovorov, temveč bo odprl prostor za strateški razmislek, soočenje interesov in razumevanje, kaj želimo kot družba doseči v naslednjih desetletjih.