Stresna uvedba evra

Dvojno označevanje cen stresa pred uvedbo evra ne zmanjša. V Franciji so dvojno označevanje uvedli leto pred dejansko menjavo valute, a se potrošniki na to do trenutka tik pred uvedbo valute preprosto niso ozirali, je pokazala raziskava posledic uvedbe evra v Franciji, ki jo je danes v okviru rednih raziskovalnih seminarjev Banke Slovenije predstavila profesorica ekonomske in socialne psihologije na francoski univerzi v Nimesu in avtorica raziskave Dominique Lassarre.

"Uvedba nove valute je za potrošnike stresna sprememba", je izpostavila Lassarreova. Raven stresa, ki v povprečju sicer ni velik, se z bližanjem uvedbe nove valute stopnjuje, nekaj mesecev po uvedbi pa se začne zniževati.

Kot je povedala, je bil med potrošniki najpogostejši strah pred povečanjem cen, goljufanjem trgovcev in nezmožnostjo nadzorovanja zasebnega proračuna. Najlažje so se potrošniki z novo valuto sprijaznili tam, kjer je bilo intenzivnejše sodelovanje potrošniških organizacij, kjer so novo valuto predstavljali z različnimi igrami in drugimi animacijami.

Pred uvedbo evra je bila podpora novi valuti med mlajšimi nižja kot med starejšimi. Mladi so evru pripisovali ekonomski pomen, za starejše pa je bila uvedba evra bolj politična poteza. Medtem ko so se starejši na uvedbo evra pripravljali, se pozanimali o načinih prehoda na novo valuto in podobno, so bili mlajši samozavestnejši in se na prehod niso posebej pripravili.

Evro je Francija skupaj z 11 drugimi članicami evroobmočja dokončno uvedla po koncu dvomesečnega dvojnega obtoka 1. marca 2002, ko s franki plačilo ni bilo več mogoče.

Dve leti po uvedbi evra v Franciji ugotavljajo, da stres ob novi valuti ni več tako velik. Stres občuti le še 13,2 odstotka anketiranih, ki pa jih skrbi predvsem nezmožnost upravljanja z lastnimi sredstvi.

Rezultati so pokazali, da za mlade uspeh evra ni pomemben, saj jih večina meni, da se lahko vrnejo na staro valuto. Starejši so se še vedno bali predvsem ponaredkov, mlajši niso več preračunavali, starejši pa še vedno.