Slovenci za kg kruha delamo 23 minut, za iPhone 101 uro. Kje je treba delati trikrat manj?

Koliko zaslužimo in koliko tega zaslužka nato porabimo za osnovne življenjske stroške, kot so hrana, oblačila ali storitve? UBS je postregel z novo triletno raziskavo cen in zaslužkov v 72 mestih po vsem svetu, ki jo pripravljajo že vse od sedemdesetih let prejšnjega stoletja.

Kot kažejo rezultati UBS-ove raziskave, najvišje zneske na mesec odštejejo meščani Osla, Züricha in Tokia, a kot je razvidno s prejšnje tabele, seveda gre tudi za mesta, v katerih so urni neto zaslužki med najvišjimi. Najcenejši so stroški življenja v indijskih Delhiju in Mumbaju, a so temu primerne tudi plače.

Prva tri mesta sicer letos zasedajo ista tri mesta kot pred tremi leti, so se pa velike spremembe zgodile na sredini lestvice, kjer se pozna predvsem zaton prestolnic, katerih države se nahajajo v primežu evrske dolžniške krize.

Velike razlike med evropskimi plačami

Čeprav sta na prvih dveh mestih prestolnic z najvišjimi plačami švicarski mesti, regionalna primerjava kaže, da najvišje plače še vedno izplačujejo v Severni Ameriki, predvsem ZDA. Na drugi strani na južnem delu istega kontinenta zaslužijo le četrtino tega zneska.

Še večje razlike med plačami so v Aziji, kjer je povprečna plača v Tokiu, kjer so azijski delavci plačani najbolje, kar za dvanajstkrat višja od tiste v indijskem Delhiju, kjer so plačani najslabše.

S plačami je povezana tudi kupna moč. Kot kaže raziskava, si lahko s svojo plačo prebivalec Severne Amerike na leto privošči dvanajst "košaric dobrot", medtem ko mora biti prebivalec Vzhodne Evrope precej bolj previden z denarjem, na leto si lahko privošči le pet košaric z enako vsebino.

Kako dolgo v različnih mestih delajo za "big maca", kilogram težko štruco belega kruha ali iPhone4?

UBS-ovi raziskovalci so postregli tudi z raziskavo, kako dolgo je treba v nekaterih svetovnih mestih delati za artikle, ki jih je mogoče kupiti v vseh teh državah.

Kot ugotavljajo, morajo kljub krizi meščani mest, ki jih zajema raziskava, letos, preden zagrizejo v big mac, delati približno devet minut manj kot leta 2009. A razlike so velike. Medtem ko bo v Zahodni Evropi dovolj 17 minut dela, je treba v Južni Ameriki delati kar 49 minut.

Kot še ugotavlja UBS, so plače v zadnjih treh letih globalno gledano rasle, težava je le v državah, ki jih pesti evropska dolžniška kriza.

 V kateri prestolnici največ odštejejo za hrano, najemnino, storitve ...

V Manili, prestolnici Filipinov, par za letno garderobo povprečno porabi 320 evrov. V New Yorku v ZDA štirikrat toliko. V stroške hrane je sicer všteta cena 39 osnovnih živil. Stroški ženske garderobe zajemajo kostim, jakno, obleko, hlačne nogavice in čevlje, v nujno moško garderobo pa spada obleka, jakna, srajca, kavbojke, nogavice in čevlji. V stroške storitev so všteli 27 storitev, vključno s hišno pomočnico, storitvami frizerjev, cene v restavracijah, stroške tv-naročnine, interneta in mobilnega telefona. V stroške najemnine pa stanovanja primerljive velikosti in starosti gradnje.

Kot kažejo rezultati UBS-ove raziskave, najvišje zneske na mesec odštejejo meščani Osla, Züricha in Tokia, a kot je razvidno iz prejšnje tabele, seveda gre tudi za mesta, kjer so urni neto zaslužki med najvišjimi. Najcenejši so stroški življenja v indijskih Delhiju in Mumbaju, a so temu primerne tudi plače.

Prva tri mesta sicer letos zasedajo ista tri mesta kot pred tremi leti, so se pa velike spremembe zgodile na sredini lestvice, kjer se pozna predvsem zaton prestolnic, katerih države se nahajajo v primežu evrske dolžniške krize.