Subvencioniranje minimalne plače bo veljalo za vse

Minimalna plača se je z letošnjim januarjem zvišala na 1024,24 evra bruto. Ker so podjetja zaradi epidemije covida-19 v težavnem položaju, jim je del bremena tega zvišanja sklenila odvzeti država. Po predlogu zakona o dodatnih ukrepih za omilitev posledic covida-19 jim bo tako v prvi polovici leta 2021 plačevala 50 evrov subvencije za delavca z minimalno plačo, v drugi polovici pa ponudila razbremenitev pri plačilu prispevkov za socialno varnost.

Dodatno subvencioniranje delodajalcev, ki izplačujejo minimalne plače, hkrati pa se jim v epidemiji prihodki niso zmanjšali, je popolnoma nesprejemljivo, je opozoril Miha Kordiš (Levica). Če je njihovo poslovanje oteženo zaradi epidemije, imajo tako ali tako na voljo vrsto ukrepov iz prejšnjih protikoronskih zakonov, je dejal in predlagal črtanje te določbe.

Vendar odbor njegovega predloga ni podprl, s podporo dopolnilu koalicije k temu členu pa na vrsto za glasovanje ni prišlo dopolnilo SD in SAB, ki so mu podporo napovedali tudi v LMŠ, po katerem bi subvencioniranje minimalne plače veljalo le za delodajalce, katerih dodana vrednost na zaposlenega na leto ne presega 30.000 evrov. "Pomagajmo samo tistim, ki dviga minimalne plače ne zmorejo," je o tem predlogu dejal Dejan Židan (SD). Jurij Lep (DeSUS) je po drugi strani dejal, da morajo v primeru dajanja pomoči slednjo dati vsem.

Odvzem dela bremena delodajalcem zaradi zvišanja minimalne plače je eden od ključnih ukrepov predloga osmega protikoronskega zakona (PKP 8). Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj je med njimi v ponedeljek dopoldne na začetku seje izpostavil še podaljšanje subvencioniranja čakanja na delo najmanj do konca aprila.

Med predlaganimi rešitvami je omenil še krizni dodatek tudi za tiste zaposlene, ki do njega zaradi izplačil nagrad za poslovno uspešnost niso bili upravičeni ob plači za december. Solidarnostni dodatek iz sedmega protikoronskega zakona (PKP 7) bodo prejeli tudi polnoletni dijaki in študenti, ki se izobražujejo v tujini, predvidena je tudi pomoč brezposelnim, ki so delo izgubili po lanskem 12. marcu.

Minister je opozoril še na celovito skrb za starejše. Za tiste, ki jih po preboleli bolezni ni mogoče odpustiti v domače okolje, predlog zakona prinaša podaljšano obravnavo, zdravstveno nego, fizioterapijo in delovno terapijo, je naštel.

V opoziciji so vladi očitali, da se težav, v katere je epidemija spravila ljudi in gospodarstvo, ne loteva na pravi način. "Država je z dosedanjimi ukrepi ljudem namenila le 370 milijonov evrov, medtem ko je šlo kar petkrat več denarja za kapital in za kapitaliste," je bil kritičen Kordiš. Posledica je, da delavci hodijo na delo okuženi ali celo bolni. Ta problem bi lahko rešili s 100-odstotnim nadomestilom plače za primer okužbe, je predlagal.

Vendar odbor tega predloga v zakonsko besedilo ni vgradil, prav tako je zavrnil večino preostalih dopolnil opozicije. Med za opozicijo spornejšimi določbami so denimo začasno polno plačilo prispevkov za socialno varnost verskim uslužbencem ter podaljšanje roka za uskladitev odgovornega nosilca tudi za zdravnike koncesionarje, potem ko se je ta rok za zdravnike zasebnike in javne zdravstvene zavode podaljšal že s petim protikoronskim zakonom (PKP 5).

Je pa po ostri razpravi opoziciji uspelo doseči črtanje namere vlade, da bi lahko kaznovali pravne osebe, ki bi ravnale v nasprotju s programi za preprečevanje, obvladovanje, odstranitev in izkoreninjenje nalezljivih bolezni. Vendar je predsedujoča na seji Eva Irgl (SDS) dala vedeti, da lahko pride do novih sprememb na današnji plenarni seji.

Soglasje k razpisu za vpis na fakultete začasno ne bo potrebno

Potem ko vlada prejšnji teden še ni podala soglasja k razpisu za vpis na fakultete v prihodnjem študijskem letu, je odbor podprl tudi predlog opozicije, naj začasno to soglasje ne bo potrebno. "Vlada Janeza Janše ne mara pametnih ljudi, zato se je odločila, da študentom omeji vpis na fakultete," je o ravnanju vlade dejal Kordiš.

Po predlogu zakona se pomoč tako izvajalcem prevoza potnikov v cestnem in železniškem prometu kot tudi izvajalcem šolskih prevozov in občasnih prevozov s kombiji podaljšuje še za tri mesece, večinoma do konca junija.

Več članov odbora je spraševalo, kako bo vlada ravnala po koncu epidemije. "Razmišljati bi morala o tem, kako bodo podjetja po dolgem zaprtju lahko spet začela delati, kje in kako bodo dobila zagonska sredstva, kako se bodo prestrukturirala, da ne bodo odpuščala ali šla v stečaj," je naštela Andreja Zabret (LMŠ).

Cigler Kralj je zatrdil, da bo vlada izhodno strategijo vgradila v predlog naslednjega protikoronskega zakona. "Že od marca lani pomaga pri ohranjanju delovnih mest," je dejal in dodal, da vlada ni na splošno zapirala gospodarstva, pač pa prepovedala delovanje le tistim panogam, pri katerih bi lahko prihajalo do večjih zdravstvenih tveganj. "Skoraj 300.000 ohranjenih delovnih mest, kar je več kot četrtina delovno aktivnih v Sloveniji, je podatek, ki govori sam zase," je dejal o dosedanjih ukrepih.

DZ bo zakon potrjeval na današnji izredni seji. Še ta teden bo nato sledila še ena izredna seja, na kateri naj bi poslanci sklenili, da na zakon ni mogoče razpisati zakonodajnega referenduma.