Gospodarstvo

Švedi se bojijo poceni delovne sile

Stockholm, 04. 02. 2004 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 1 min

Če so si državljani novih članic EU obetali zaposlitev na Švedskem, pa jih bodo pri tem še nekaj let omejevali z delovnimi dovoljenji.

Policijski nadzor: Švedska bo v nasprotju s prvotnimi napovedmi zaščitila svoj trg delovne sile in socialno varnost Švedov
Policijski nadzor: Švedska bo v nasprotju s prvotnimi napovedmi zaščitila svoj trg delovne sile in socialno varnost Švedov FOTO: Reuters

Švedska bo ohranila omejitve za delavce iz desetih novih članic Evropske unije, ki bodo v povezavo vstopile s 1. majem 2004. "Še naprej bomo zahtevali delovna dovoljenja in določeno trajanje dela," je dejal minister za migracije Barbo Holmberg in dodal, da bodo omejitve ostale v veljavi vsaj dve in največ pet let po širitvi EU.

Do preobrata je na Švedskem, ki je sicer veljala za zagovornico takojšnjega brezpogojnega odprtja trga delovne sile po širitvi EU prišlo potem, ko se je med delavskimi sindikati začela širiti bojazen pred poplavo poceni delovne sile, ki bi lahko ogrozila trg delovne sile v državi. Vlado pa skrbijo predvsem negativne posledice, ki bi jih neomejen dostop delavcev iz novink utegnil imeti na švedski velikodušni socialni sistem.

Irska tako ostaja edina od 15 članic EU, ki za zdaj ni napovedala nobenih omejitev dostopa na domači trg dela.

Švedska z ohranitvijo omejitev sledi nedavni odločitvi Danske in Nizozemske, da bosta za delavce iz Poljske in večine drugih pristopnic, ki naj bi v EU vstopile 1. maja uvedli nekaj omejitev, zaostritev pogojev za vstop na trg dela po širitvi EU pa pripravlja tudi Velika Britanija. Nemčija, Francija, Italija in druge članice povezave pa sicer vztrajajo pri ohranitvi do sedemletnega prehodnega obdobja za delavce iz novink.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.