Osrednji organ denarne politike v evrskem območju je v zadnjih sedmih mesecih obrestne mere dvakrat dvignil za 0,75 odstotne točke in trikrat za 0,5 odstotne točke. Gre za rekordni dinamiko zviševanja cene denarja. Tokratni dvig je bil skladen z napovedmi analitikov.
Obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja, ki velja za glavno in je bila do lanskega julija dolgo časa pri nič odstotkih, bo tako po novem 3,0 odstotka, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila 3,25 odstotka, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita oziroma depozitna obrestna mera, ki je bila dolgo v negativnem območju, pa 2,5 odstotka.
Svet ECB je ob tem nekoliko posegel v napovedi nadaljevanja zaostrovanja denarne politike, ki ga v sistemu centralnih bank evrskega območja imenujejo normalizacija denarne politike.
Medtem ko je decembra svet zapisal, da bo treba obrestne mere za čimprejšnjo vrnitev inflacije v okvire srednjeročnega cilja ECB "še precej zviševati z enakomernim tempom", je danes ob pričakovanju, da bo obrestne mere v prihodnje še zviševal, navedel, da jih namerava zaradi osnovnih inflacijskih pritiskov marca dvigniti še za 0,5 odstotne točke, "zatem pa bo presodil o nadaljnjem poteku denarne politike".
Inflacija se umirja, čeprav še vedno ostaja visoka
Takšna dikcija bi lahko govorila v prid ugibanjem in pozivom, da bi lahko ECB, podobno kot je to ta teden storila ameriška centralna banka Federal Reserve, nekoliko upočasnila dinamiko zviševanja obrestnih mer.
Inflacija se namreč počasi umirja, čeprav ostaja še vedno visoka, obenem pa so nekoliko ugodnejša od napovedi gospodarskih gibanj in nekateri so pred današnjo sejo opozarjali, da bo svet ECB skušal najti pravo ravnotežje med nadaljevanjem boja z inflacijo in skrbjo za to, da zaostrovanje finančnih pogojev ne bi preveč zavrlo gospodarstva.
Svet ECB bo spodbude denarne politike umikal tudi s postopnim zmanjševanjem portfelja v okviru rednega programa odkupovanja vrednostnih papirjev, ki se bo začelo z marcem. Že decembra je svet odločil, da bo zmanjšanje do konca junija 2023 v povprečju znašalo 15 milijard evrov na mesec, danes pa je sklenil, da bo nadaljnje zmanjševanje določeno postopno.
Delna ponovna investiranja glavnice zapadlih obveznic bodo centralne banke evrskega območja izvajale "približno v skladu s sedanjo prakso". Preostali vnovič naloženi zneski bodo razporejeni sorazmerno z deležem unovčenj v vsakem od posameznih podprogramov rednega programa, v okviru podprograma nakupa vrednostnih papirjev javnega sektorja pa bodo "razporejena sorazmerno z deležem unovčenj v vsaki državi ter sorazmerno z deležem nacionalnih in nadnacionalnih izdajateljev".
Pri nakupih podjetniških obveznic bodo medtem preostala vnovična investiranja nagnjena bolj v prid izdajateljem, ki so uspešnejša pri podnebnih prizadevanjih. "Brez poseganja v cilj ECB, da ohranja cenovno stabilnost, bo ta pristop podpiral postopno razogljičenje imetij podjetniških obveznic skladno s cilji pariškega podnebnega sporazuma," so zapisali v svetu ECB.
Pri posebnem programu PEPP, sprejetem v času pandemije covida-19, pa svet ECB ostaja pri napovedi, da nameravajo centralne banke območja z evrom glavnico zapadlih vrednostnih papirjev znova investirati vsaj do konca leta 2024, postopno zmanjševanje portfelja v okviru tega programa pa bo svet ECB upravljal tako, da "se prepreči poseganje v ustrezno naravnanost denarne politike".
KOMENTARJI (11)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.