Svet ECB pušča obrestne mere nespremenjene

Depozitna obrestna mera, ki je referenčna za evrsko denarno politiko, tako ostaja pri 2,00 odstotka, obrestni meri za operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila pa pri 2,15 oziroma 2,40 odstotka.

Osrednji organ denarne politike območja z evrom evrskih obrestnih mer ni spreminjal tretjič zapored, potem ko jih je do julija znižal sedemkrat zapored.

Odločitev je bila popolnoma pričakovana, saj se je evrska medletna inflacija v zadnjih mesecih stabilizirala na ravni okoli dveh odstotkov, kar je tudi srednjeročni cilj Evropske centralne banke (ECB). Septembra je bila pri 2,2 odstotka, oktobrski podatki bodo znani v petek.

Tudi ocena sveta ECB glede inflacijskih obetov je večinoma nespremenjena, kar pomeni, da naj bi letos v povprečju inflacija dosegla malenkost več kot dva odstotka, v prihodnjih dveh letih pa se znižala nekoliko pod to mejo.

Gospodarska rast se medtem nadaljuje kljub zahtevnemu svetovnemu okolju. Bruto domači proizvod območja z evrom se je v tretjem letošnjem četrtletju v četrtletni primerjavi okrepil za 0,2 odstotka, v medletni pa za 1,3 odstotka. Četrtletna gospodarska rast v območju skupne evropske valute je bila celo malenkost višja od pričakovanj analitikov.

Predsednica ECB Christine Lagarde je na novinarski konferenci po seji sveta podrobneje pojasnila, da so za rast v evrskem območju zaslužne predvsem storitvene dejavnosti, na katere je spodbudno vplivala dobra turistična sezona, obenem pa so podjetja okrepila naložbe v digitalizacijo, kar je spodbujalo storitve na področju informacijske in komunikacijske tehnologije.

Na drugi strani pa so predelovalno industrijo zavirale povišane carinske stopnje v ZDA, okrepljena globalna negotovost in močan evro. "Glede trenutne gospodarske se ne bi preveč pritoževala," je oceno strnila Francozinja.

V svetu ECB sicer izpostavljajo, da že nekaj časa opažajo neskladje med domačim in zunanjim povpraševanjem. Domače povpraševanje tako spodbujajo robusten trg dela, realna rast dohodkov in posledično zdrav finančni položaj gospodinjstev ter zasebnega sektorja. Temu so pripomogla tudi pretekla znižanja obrestnih mer.

Ker je stopnja varčevanja gospodinjstev še vedno visoka, je tudi manevrski prostor za rast porabe precejšen. Od domačih dejavnikov bi rast lahko v prihodnje ob tem spodbujala tudi načrtovana rast porabe za infrastrukturo in obrambo.

Globalno gospodarsko okolje bo medtem zaradi trgovinske politike ZDA in geopolitičnih napetosti še naprej ostalo zaviralni dejavnik, saj se bodo učinki višjih ameriških carinskih stopenj v celoti pokazali šele čez nekaj časa.

Obeti so tako še vedno precej negotovi, pa čeprav so trgovinski dogovor med EU in ZDA, dogovor o premirju v Gazi in najnovejši dogovor med ZDA in Kitajsko o redkih zemljah v celoti gledano nekoliko zmanjšali tveganja, ki bi lahko negativno vplivala na gospodarsko rast.

In ker obeti za gospodarstvo ostajajo negotovi, medtem ko se inflacija zdi pod nadzorom, iz vrst sveta ECB kot tudi analitikov že prihajajo tudi nekateri signali, da bi lahko že na decembrski seji sveta ali pa vsaj potem na začetku leta 2026 prišlo do novega reza v obrestne mere. Svet se sicer ne zavezuje vnaprej glede nadaljnjih ukrepov denarne politike. Sproti jih namreč prilagaja tekočim podatkom.

Evrski centralni bančniki so sicer v sklopu rednih gostovanj sveta včeraj in danes zasedali v Firencah, sejo je gostila italijanska centralna banka. Pred letom dni je oktobrsko sejo medtem na Brdu pri Kranju gostila Banka Slovenije.

Svet ECB pa je danes sprejel tudi sklep o začetku naslednje faze projekta uvedbe digitalnega evra, v katerem ga bodo tehnično pripravili na prvo izdajo. Če bo leta 2026 sprejeta potrebna zakonodaja, bi se pilotna uporaba lahko začela leta 2027, evrosistem pa bi bil na morebitno prvo izdajo digitalnega evra pripravljen leta 2029.

Kot so v objavi na svojih spletnih straneh pojasnili v ECB, je svet odločitev sprejel po uspešnem zaključku pripravljalne faze, ki so jo centralne banke evrskega območja začele novembra 2023 in v njej položile temelje za izdajo digitalne različice skupne evropske valute.

"Odločitev sveta ECB je skladna z zahtevo voditeljev držav in vlad EU, da naj se priprave na digitalni evro pospešijo, kot je bilo nedavno izraženo na vrhu držav območja z evrom," so navedli.

Zagotovili so, da bo digitalni evro ohranjal svobodo izbire in zasebnost Evropejcev ter ščitil evropsko denarno suverenost in ekonomsko varnost. Spodbujal bo inovacije na področju plačil ter prispeval k temu, da so plačila v Evropi konkurenčna, zanesljiva in vključujoča.

"Evrosistem bo priprave izvajal fleksibilno, pri čemer bo upošteval pozive voditeljev držav v območju evra, da naj bo čim prej pripravljen na morebitno izdajo digitalnega evra, obenem pa tudi dejstvo, da zakonodajni postopek še ni zaključen," so napovedali.

Svet ECB bo tako končno odločitev o tem, ali naj izda digitalni evro in na kateri datum, sprejel šele po tistem, ko bo potrjena zakonodaja.

Kot je ob tem poudaril član izvršilnega odbora ECB Piero Cipollone, ki predseduje delovni skupini na visoki ravni za digitalni evro, gre za skupno prizadevanje evropski denarni sistem pripraviti na zahteve prihodnosti. "Digitalni evro bo ljudem omogočil, da prednosti gotovine izkoriščajo tudi v digitalni dobi. S tem bo okrepil odpornost evropskega plačilnega okolja, znižal stroške za trgovce ter ustvaril platformo, na kateri bodo zasebna podjetja lahko razvijala inovacije, širila obseg poslovanja in konkurirala," je dodal.

Končni stroški digitalnega evra – tako za razvoj kot delovanje – bodo odvisni od končne zasnove, kar zajema tudi komponente in povezane storitve, ki jih je treba razviti. Skupni stroški razvoja bodo po ocenah znašali 1,3 milijarde evrov do prve izdaje, ki se zdaj pričakuje v letu 2029.

Operativni stroški po letu 2029 bodo predvidoma znašali približno 320 milijonov evrov letno. Te stroške bi kril evrosistem, podobno kot krije stroške proizvodnje in izdajanja evrskih bankovcev. Tako kot pri bankovcih se bodo ti stroški predvidoma krili z ustvarjenimi prihodki od izdajanja.