Na vprašanje "Ali ste resnično Satoši Nakamoto?" je Craig Wright odgovoril: "Da, sem. Jaz sem tisti, ki je vse to ustvaril in povzročil vse te težave, ki jih zdaj skušam popraviti." To je človek, ki je – kot sam trdi – pred 11 leti svet obrnil na glavo in predstavil bitcoin, namesto sprememb na bolje pa ustvaril orodje za špekulacije in nezakonite posle. Koliko odgovornosti nosi sam, ne pove, ga pa sodno preganjajo tako v Avstraliji kot ZDA. "Ljudje danes ne uporabljajo kriptovalut. Z njimi kockajo, perejo denar in ostale stvari," pravi Wright, ki hoče svojemu izumu povrniti ugled.
V desetih letih je bitcoin doživel veliko sprememb. Od skoraj preroške zgodbe, ki bi nadomestila centraliziran finančni sistem, so ga nekatere skupine začele zlorabljati, dogajale so se odcepitve novih kriptovalut (kot denimo bitcoin cash), po neverjetni rasti leta 2017, ko je dosegel skoraj 20.000 dolarjev, pa je zgrmel na 6000 dolarjev. "Imamo popolno centralizirano skupino posameznikov, ki nadzirajo sistem. Nič drugačen ni od ostalih finančnih sistemov v zgodovini, kot denimo centralne banke in drugo. To je največja laž. Bitcoin sploh ni več decentraliziran," pravi Wright.
Njegov Bitcoin se torej vrača h koreninam – k prvotni kodi, ki jo je Satoši Nakamoto napisal in objavil pred 11 leti. Steve Shadders, tehnični direktor nChain, je povedal: "Protokol programiramo v prvotno obliko, saj je bila v osnovi narejena za globalno rabo."
Zapleteno programsko kodo so spisali v slovenskem podjetju, zaradi česar bo v Sloveniji tehnološko središče tega projekta. Direktor podjetja Crea, Roman Puhek, je dejal: "Naša ekipa ni bila tako malo za zraven. Mi smo bili ključni igralci pri tej posodobitvi in zaradi tega sledijo zgodbe na svetovnem nivoju, ki jo bomo delali Slovenci."
Toda kako zaupati tehnologiji, ki je večina še vedno ne razume in ki so jo posamezniki zlorabljali, na drugi strani pa so mnogi obubožali? Z bitcon SV se postavljamo po robu sodobnim tehnološkim centrom moči v Silicijevi dolini, pravi Wright. Končni cilj je, da bi ustvaril novo platformo, s katero bi lahko ljudje komunicirali, ne da bi prodali svoje duše – da si Facebook ali Google ne bi lastila njihovih podatkov, razlaga.
Blockchain oziroma tehnologija veriženja podatkovnih blokov, na kateri temelji že okrog 3000 kriptovalut, ima še vedno veliko omejitev. Z bitcoini lahko denimo globalno opravimo le okoli pet transakcij na sekundo, ki porabijo 250 kilovatnih ur energije, toliko, kot je povprečno gospodinjstvo v enem mesecu. S časom se bo vse to izboljšalo, pravijo pri nChain, in takrat bodo k tehnologiji resno pristopila tudi velika podjetja, kot so recimo banke.
"Na Filipinih na primer več kot 80 odstotkov ljudi nima bančnega računa, z bitcoin denarnico na mobilnih telefonih pa lahko dostopajo do finančnih storitev," pravi Jimmy Nguyen, predsednik združenja Bitcoin.
Blockchain bo v prihodnosti naša življenja zagotovo spremenil. Prek mreže bodo potekali zavarovalništvo, bančništvo, volitve, energetika in industrija, vprašanje je le, kdaj jo bomo začeli uporabljati in ne zlorabljati.
KOMENTARJI (116)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.