Svetovno gospodarstvo naj bi letos raslo le po stopnji 1,3 odstotka, kar je krepko manj od lanskoletne rasti, ki je znašala 3,8 odstotka. V letu 2002 naj bi svetovno gospodarstvo raslo po stopnji 1,6 odstotka, leta 2003 pa po stopnji 3,9 odstotka.
Svetovna banka napoveduje, da svetovno gospodarstvo drsi v recesijo. Čeprav obstajajo dokazi, ki kažejo na okrevanje sredi leta 2002, pa je nevarnost, da do tega okrevanja ne bo prišlo, največja v zadnjem desetletju. Teroristični napadi na ZDA so sprožili nepredvidljive sile, ki so bistveno povečali tveganje svetovnega gospodarskega nazadovanja. Gospodarstva držav v razvoju naj bi letos rasla po stopnji 2,9 odstotka, 3,7 odstotka leta 2002 in 5,2 odstotka leta 2003. Največjo gospodarsko rast naj bi letos dosegli vzhodna Azija in pacifiška regija 4,6 odstotka, leta 2002 pa 4,9 odstotka.
Latinskoameriško gospodarstvo naj bi letos doseglo 0,9-odstotno gospodarsko rast, leta 2002 pa 2,5-odstotno. Gospodarsko okrevanje bo posledica dinamike v največjih gospodarstvih držav v razvoju, kot so Kitajska, Indija, Brazilija in Mehika. Veliko bo odvisno tudi od finančne stabilnosti Argentine, Turčije in Brazilije. Prizadete bodo države, ki izvažajo surovine in kmetijske izdelke, saj bodo cene le-teh padle letos za 8,9 odstotka. Cene nafte pa naj bi padle letos s 25 dolarjev za sodček na 21 dolarjev za sodček ter 20 dolarjev prihodnje leto.
Teroristični napadi na ZDA 11. septembra so po besedah glavnega ekonomista SB Nicka Sterna hujši od velikih naravnih nesreč, vendar meni, da napadi z antraksom ne bodo imeli velikega učinka. SB predvideva, da bo ameriška gospodarska rast letos znašala 1,1 odstotka, v letu 2002 odstotek in leta 2003 kar 3,9 odstotka. Gospodarstvo EU, vendar le v 12 državah zone evra, naj bi letos doseglo 1,5-odstotno rast, leta 2002 1,3-odstotno, leta 2003 pa 3,6-odstotno. Japonsko gospodarstvo bo letos nazadovalo po stopnji 0,8 odstotka, leta 2002 raslo po stopnji 0,1 odstotka, leta 2003 pa okrevalo na stopnjo 2,4 odstotka. Ameriško gospodarsko okrevanje bo v veliki meri odvisno od povrnitve potrošniškega zaupanja, na kar naj bi pozitivno vplivalo zniževanje obrestnih mer in davkov. Banka pa ob tem opozarja, da bodo ameriški potrošniki tokrat manj odzivni na nižje obresti, kot so bili v preteklosti
