Agencija s sedežem v Parizu, ki deluje v povezavi z Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj, je v svojem septembrskem poročilu opozorila, da je v prihodnjih mesecih v primeru, da članice Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC) ne bodo povečale količin načrpane nafte, možno pričakovati zvišanje cene surove nafte na več kot 30 dolarjev za sod, poroča današnji Franfurter Allgemeine Zeitung.
Članice organizacije OPEC, ki zagotavljajo približno tretjino vse svetovne nafte, so avgusta načrpale v povprečju 23,38 milijona sodov nafte dnevno, kar je nekoliko več v primerjavi z 23,36 milijona sodi julija, njihove zaloge surove nafte pa so se julija znižale za 790.000 sodov. Nečlanice OPEC so avgusta proizvedle za 350.000 sodov manj nafte, s čimer je mednarodna ponudba črnega zlata avgusta v primerjavi z julijem upadla za 580.000 sodov na 76,1 milijona sodov dnevno.
Cena surove nafte v ZDA, največji članici IEA, je avgusta prvič po februarju 2001 presegla psihološko mejo 30 dolarjev za sod. Do zvišanja cene nafte je prišlo zaradi znižanja iraškega izvoza za 270.000 sodov dnevno in zaradi 510.000 sodov nižje dnevne proizvodnje na črpališčih v Severnem morju. ZDA zato želijo, da bi se članice OPEC na svojem srečanju v japonski Osaki 19. septembra dogovorile o povečanju količin načrpane nafte, kar bi ceno nafte tudi v primeru ameriškega napada na Irak ohranilo na nespremenjeni ravni. Iz vira na dunajskem sedežu OPEC, ki želi ostati neimenovan, pa se je izvedelo, da bodo članice OPEC odločitev o povečanju količin načrpane nafte najverjetneje preložile na naslednje srečanje, ki bo predvidoma novembra, prav tako v Osaki.
Evropska komisija, ki sodeluje z IEA, v paketu zakonskih predlogov objavljenem v sredo zahteva, da članice Evropske unije ustanovijo poseben državni urad, ki bi v primeru krize pri oskrbi z energenti zagotovil nemoteno naftno oskrbo še za najmanj 40 dni. Nadalje predlaga, da bi se zaloge za hude čase v vseh državah petnajsterice s sedanjih, ki zadostujejo za 90 dni, povišale na količino, ki bi zadostovala za 120 dni. Zaloge zemeljskega plina pa naj bi zadostovale za najmanj 60 dni.
Po besedah komisarke EU za energijo Loyole de Palacio vzbuja skrb predvsem velika odvisnost EU od majhnega števila izvoznic nafte. EU uvozi kar 70 odstotkov vse potrebne nafte in 40 odstotkov zemeljskega plina, ki ga potroši. Po ocenah Evropske komisije naj bi se odvisnost do leta 2020 še povečala, in sicer na 90 odstotkov pri nafti in na 70 odstotkov pri zemeljskem plinu. Že samo 10-odstotno zvišanje pa bi lahko vodilo v pol odstotka nižjo gospodarsko rast v EU. Evropska komisija zato predlaga skupno strategijo držav petnajsterice, kjer bi z nadzorom nad trgom in dialogom med državami izvoznicami in uvoznicami nafte sama igrala osrednjo vlogo, še dodaja Franfurter Allgemeine Zeitung.
