Potovanja, usodna za predsodke, nestrpnost in ozkoglednost

Ko je Robert Golob kot prvi slovenski premier maja letos ob kandidaturi za članico izvršnega sveta Svetovne turistične organizacije obiskal sedež WTO-ja, je dejal, da verjamemo v turizem in to, da smo turizem ljudje: "Ljudje smo tisti, ki smo gonilna sila trajnostnega turizma, in to bi radi spodbujali po vsem svetu. Zato tudi kandidiramo, saj je pomembno, da poiščemo alternativne perspektive trajnostnega turizma. Prepričani smo, da moramo ohraniti ne le kulturno dediščino in jo pokazati svetu, temveč tudi naravno dediščino, vendar oboje na trajnostni način," je dejal v Madridu.

Golob je dejal, da je cilj povečanje števila turistov, a ne na račun trajnosti in kakovosti storitev: "To je po našem mnenju najboljši način za razvoj turizma".

 Generalni sekretar omenjene organizacije Zurab Pololikashvili pa je ob tem Sloveniji polaskal: "Na področju turizma delate odlične stvari. Ste eden najboljših primerov, kako razvijati trajnostni in zeleni turizem," je poudaril uspehe slovenskega turizma. Kot odličen primer je izpostavil znamko Slovenije in odlične ambasadorje Slovenije, športne superzvezdnike, kot so Luka Dončić, Janja Garnbret, Jan Oblak, ki Slovenijo v svetu predstavljajo v najboljši luči.

Svetovna turistična organizacija (WTO) je specializirana agencija Združenih narodov (ZN) za turizem. V sodelovanju s 160 državami članicami si prizadeva, da bi turizem postal ključno gonilo gospodarske rasti, vključujočega razvoja in okoljske trajnosti. 

Objavljajo tudi svetovni turistični barometer, s katerim redno spremljajo kratkoročne turistične trende, da bi svetovnim deležnikom v turizmu zagotovili ažurne analize mednarodnega turizma.

Zadnji podatki kažejo, da se je število prihodov mednarodnih turistov - obiskovalcev, ki so prenočili - v prvih šestih mesecih letošnjega leta povečalo za pet odstotkov v primerjavi z lani, kar je tudi v skladu s predhodnimi napovedmi WTO-ja. Med januarjem in junijem 2025 je v tujino potovalo skoraj 690 milijonov turistov, kar je približno 33 milijonov več kot v enakem obdobju leta 2024.

V celotnem lanskem letu je skupno število prihodov doseglo 1,5 milijarde, ko so zabeležili popolno okrevanje mednarodnega turizma po pandemiji covida-19.

Ob objavi barometra vedno nanizajo tudi določene zanimivosti, tokrat so denimo izpostavili pomladno nihanje - ker je velika noč letos padla na april, so bili marčevski prihodi turistov nekoliko šibkejši, medtem ko so aprila zrasli za 11 odstotkov v primerjavi z lani.

Podatki o prihodkih od mednarodnega turizma po državah medtem kažejo tudi na nadaljevanje visoke porabe obiskovalcev v prvi polovici leta, potem ko so bili lani doseženi rekordni rezultati, ko so prihodki od izvoza mednarodnega turizma dosegli dva trilijona ameriških dolarjev, kar je 14 odstotkov več kot v doslej rekordnem predpandemijskem letu 2019.

Najnovejša septembrska raziskava skupine strokovnjakov za turizem pri WTO pa izpostavlja dva glavna izziva, ki še naprej najbolj vplivata na mednarodni turizem: visoki stroški prevoza in nastanitve ter ekonomski dejavniki (šibkejša gospodarska rast).

Omenjene izzive vrednotijo vsako leto tudi v januarju in maju. Januarja letos so se na tretjem mestu znašle skrbi zaradi geopolitičnih razmer, ekstremnih vremenskih pojavov in pomanjkanja osebja. Maja letos pa so bile na prvih petih mestih poleg geopolitičnih razmer navedene tudi tarife in manjše zaupanje potrošnikov. V preteklih raziskavah lani in predlani pa so strokovnjake skrbeli tudi vojna v Ukrajini, konflikt med Izraelom in Hamasom ter odpovedi in zamude poletov.

Letošnji svetovni dan turizma sicer poteka pod sloganom Turizem in trajnostna preobrazba in poudarja potencial turizma kot nosilca pozitivnih sprememb. Vendar pa WTO poudarja, da uresničitev tega potenciala zahteva več kot le rast - zahteva dobro upravljanje, strateško načrtovanje, robustno spremljanje in jasno določanje prioritet, ki so usklajene z dolgoročnimi cilji trajnosti.

"Turizem je več kot le gospodarski sektor, je katalizator družbenega napredka, ki zagotavlja izobraževanje, zaposlovanje in ustvarja nove priložnosti za vse," poudarjajo, ob tem pa dodajajo, da je bistven premišljen in vključujoč pristop, ki trajnost, odpornost in socialno enakost postavlja v središče razvoja in odločanja v turizmu.

Slavnostni dogodek, na katerem se bodo zbrali najpomembnejši predstavniki te branže, uvodni govorec pa bo Pololikashvili, je gostila Malezija. Slovenski resorni minister Matjaž Han, pristojen za gospodarstvo, turizem in šport, je prejšnji teden z gospodarsko delegacijo odšel na Japonsko, da bi promovirali slovenska podjetja v panogah vodikovih tehnologij, robotike, naprednih tehnologij ter trajnostnega turizma in prehrane.

Petek je bil namenjen nacionalnemu dnevu Slovenije na svetovni razstavi Expo 2025 v Osaki, kjer je "celodnevni program združil gospodarsko in kulturno predstavitev - gospodarski forum, predstavitve podjetij ter nastope slovenskih glasbenikov in plesalcev, ki bodo Slovenijo predstavili kot inovativno, zeleno in kulturno bogato državo," kot so pojasnili v agenciji Spirit.

Je pa pristojni minister o turizmu ta mesec že spregovoril tudi na dveh večjih dogodkih na domačih tleh. V uvodnem nagovoru na Blejskem strateškem forumu (BSF) je poudaril, da turizem ni zgolj strateška gospodarska dejavnost in ena od pomembnejših gospodarskih panog, temveč je tudi močno orodje miru. Ob tem je spomnil na besede ameriškega pisatelja Marka Twaina, da je potovanje usodno za predsodke, nestrpnost in ozkoglednost.

"To je verjetno še posebej pomembno v trenutnih časih, v tem tako imenovanem pobeglem svetu, ko so medsebojni odnosi na veliki preizkušnji," je dejal. V prihodnje bo pomembno v turizmu ohraniti ravnotežje med t. i. zelenimi zavezami in razvojem ter konkurenčnostjo: "Ključno je, da ohranimo slovensko identiteto, naravo, kulturo ter ustvarimo pogoje za sodoben, odporen in vključujoč turizem," je poudaril.

Na posvetu o oblikovanju butične turistične ponudbe v organizaciji Slovenske turistične organizacije (STO) v okviru poslovno-sejemskega dogodka Mos v Celju je dejal, da je za večjo konkurenčnost slovenskega turizma treba nagovoriti upravljavce destinacij, turistično gospodarstvo, lokalne skupnosti in civilno družbo. "Pomembno je, da vsi, ki delamo v turizmu, sodelujemo, saj bomo le tako lahko dosegli boljše rezultate. Ne želimo si, da bi Slovenija postala množična destinacija, temveč butična z dobro ponudbo. Zato aktivno spodbujamo trajnostni razvoj," je povedal.

Izziv pa je, kako za delo v turizmu pritegniti mlade, je izpostavil. Generalna direktorica direktorata za turizem na Hanovem ministrstvu, Dubravka Kalin, pa je spomnila, da je vizija slovenskega turizma do leta 2028 razvijati uravnotežen zelen butični turizem višje kakovosti in z manjšim okoljskim odtisom ter bolj smelo izraženo kulturno identiteto.

Direktorica STO-ja, Maja Pak Olaj, je na že omenjenem BSF-ju, kjer je bilo poudarjeno, da evropski turizem lahko ohrani konkurenčnost, ne da bi se bilo treba odpovedati temeljnim evropskim vrednotam, izpostavila svoje prepričanje, da so ravno temeljne vrednote tisto, kar daje prednost evropskemu turizmu. "Trajnost, kakovost življenja, kakovost našega prostora, varovanje okolja in kulturne dediščine, spoštovanje različnih kultur in solidarnost, vse to so vrednote, ki krepijo evropski turizem in mu dajejo pomen," je dejala.

 Opozorila pa je tudi na številne izzive, s katerimi se trenutno sooča evropski turizem, kot so inflacija, geopolitične negotovosti in pomanjkanje kadra. A ravno v teh časih je po njenem prepričanju toliko bolj pomembno, da se ohrani omenjene vrednote.

Na Mosu pa je izpostavila rezultate letošnje poletne turistične sezone, s katerimi so lahko turistični delavci po njenih besedah zadovoljni. V prvih sedmih mesecih je Slovenija zabeležila skoraj 3,9 milijona prihodov turistov in 9,9 milijona prenočitev, kar pomeni približno sedemodstotno rast v primerjavi z enakim obdobjem lani. 74 odstotkov vseh prenočitev so ustvarili tuji gostje, med njimi največ iz Nemčije, Nizozemske in Češke.

Julija je Slovenijo obiskalo 1.051.703 turistov, kar je 2,5 odstotka več kot julija lani in celo največ v sedmem mesecu doslej. Število prenočitev se je povečalo za 3,9 odstotka na nekaj manj kot tri milijone, so sporočili iz statističnega urada. Tujih gostov je bilo več kot pred letom, obisk domačih gostov pa se je zmanjšal.

Poletna sezona se začenja nekoliko prej kot v preteklosti in se tudi podaljša, tako so nastanitve na Bledu tudi septembra še polno zasedene, pravi direktor Turizma Bled Blaž Veber. "Letos se nam pozna vstop v poletje z nekoliko nestabilnim vremenom, vendar upad ni bil zelo zaznaven," je pojasnil in dodal, da praktično celotno poletje Bled beleži stoodstotno zasedenost. Posebej ga veselita podaljšanje dobe bivanja in pestra struktura gostov, saj so ti letos na Bled prišli iz več kot 130 različnih držav.

Iz več kot 100 držav so gostje poleti prišli tudi v Kranjsko Goro. "Uspeli smo zadržati število gostov iz Nemčije, Italije, Beneluksa in Avstrije, opažamo pa porast števila gostov iz višegrajskih držav," je povedal direktor Turizma Kranjska Gora Luka Vrančič. Zadovoljen je tudi s podaljševanjem povprečne dobe bivanja, ki poleti znaša približno tri dni. Letošnji poletni obisk nekoliko boljši kot v preteklih letih, rast je umirjena, a pozitivna.

Občutek, da je bilo v Bohinju manj gostov, pa je po mnenju direktorja tamkajšnjega turizma Klemna Langusa povezan z zmanjšanjem dnevnega obiska, kar bi bila lahko predvsem posledica vremena. Manjšega števila obiskovalcev v večji meri ne pripisuje dogajanju, povezanem s pogini psov na območju jezera, čeprav je verjetno tudi to odvrnilo kakšnega Slovenca, da bi se prišel kopat v Bohinjsko jezero. Vseeno so s poletno sezono zadovoljni, kot pravijo, so pri stacionarnem turizmu rezultati morda celo nekoliko boljši kot lani.

Razveseljujejo tudi številke drugod. Na območju destinacije Štajerska, ki povezuje sedem geografsko zaokroženih območij s potencialom za razvoj turizma v 41 podravskih občinah, letos vnovič beležijo rast obiska. V prvem polletju so zabeležili skoraj 399.000 nočitev oziroma dobrih šest odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Gostje se odločajo tudi za daljše postanke.

Da turisti pri njih ne ostajajo dlje časa, obžalujejo v Goriških brdih, kjer so sicer po prvi polovici leta zelo zadovoljni z obiskom, obiskovalce z optimizmom pričakujejo tudi jeseni. Gosti so v polletju ustvarili 24.000 prenočitev, kar je 21 odstotkov več kot v enakem obdobju lani.

Tudi turistični obisk Koroške se povečuje. Statistični podatki so na voljo za prvo polletje in kažejo na 7,45-odstotno rast v primerjavi z enakim obdobjem lani, trendi pa nakazujejo na nadaljevanje zmerne rasti. Med obiskovalci je vse več kolesarjev, Koroška je že dlje časa poznana tudi kot gostiteljica domačih in tujih športnih ekip na različnih pripravah, turisti pa regijo obiščejo tudi zaradi preživljanja dopusta na turističnih kmetijah. Rast števila turistov beležijo tudi v Šaleški dolini. Velenje in Šoštanj-Topolšica sta po podatkih Nacionalnega informacijskega središča za turizem v prvih šestih mesecih letos skupaj zabeležila nekaj manj kot 21.400 prihodov turistov, kar je 33 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Prenočitev je bilo okoli 55.200 oz. 35,5 odstotka več.

Tudi direktorico STO-ja Pak Olajevo veseli, da rasti ne beležijo le ikonične destinacije, temveč tudi območja, kot sta Haloze in Pomurje, kjer beležijo 20-odstotno rast prenočitev. Spodbudne so tudi napovedi strokovnjakov za tretje letošnje četrtletje. Ob tem se je zavzela za razvoj inovativnih in pristnih produktov, ki bi obiskovalce nagovarjali tudi zunaj glavne turistične sezone in za obisk manj znanih krajev.

Čeprav turisti v Sloveniji največkrat obiščejo Ljubljano, Piran in Bled, rast števila njihovih prenočitev beležijo tudi v drugih občinah. Takšni trendi lahko prispevajo k postopnemu razprševanju turističnega obiska in nakazujejo potencial za bolj uravnotežen razvoj turizma v Sloveniji, so pred letošnjim svetovnim dnevom turizma poudarili statistiki.

Po podatkih državnega statističnega urada je Slovenijo lani obiskalo pet milijonov tujih turistov, ki so ustvarili 12,5 milijona prenočitev oziroma 73 odstotkov vseh.

Nastanitveni obrati za kratkotrajno bivanje v Sloveniji so lani prek ene izmed štirih največjih mednarodnih spletnih platform - Airbnb, Booking, Expedia Group in Tripadvisor - prejeli skoraj 452.000 rezervacij, kar je 15 odstotkov več kot leto prej. Večino, kar 90 odstotkov rezervacij, so na ta način opravili tujci. Turisti so po podatkih statističnega urada v teh nastanitvenih obratih ustvarili nekaj manj kot štiri milijone prenočitev oz. za 14 odstotkov več kot leta 2023.

Statistiki so rast števila prenočitev ali nekoliko daljšo dobo bivanja turistov v šestletnem obdobju zaznali tudi v številnih občinah, ki sicer ne spadajo med najvidnejše turistične točke, a turistom ponujajo raznolika doživetja - od lokalne kulinarike in kulturne dediščine do aktivnosti v naravi.

V osrednjeslovenski regiji je turistično najbolj obiskani Ljubljani sledil Kamnik, v katerem so največ prenočitev ustvarili domači turisti, sledili so turisti iz Češke. Znatno rast števila prenočitev tujih turistov v regiji sta v primerjavi z letom 2019 imeli tudi Brezovica (1,5-krat več) in Ivančna Gorica (85 odstotkov več). V gorenjski statistični regiji so imeli največjo rast števila prenočitev tujih turistov v primerjavi z omenjenim letom v Žirovnici (87-odstotno) in na Jezerskem (63-odstotno).

V zaledju obalno-kraške regije je bila med tujci dobro obiskana občina Sežana, v zdraviliško-termalno obarvani savinjski regiji pa občina Rečica ob Savinji. Lani so se turistični tokovi usmerili tudi na destinacije Pivka in Cerknica. V jugovzhodni regiji pa je bilo mogoče opaziti porast prenočitev domačih in tujih turistov v občinah Črnomelj, Metlika in Semič, ki so del Bele krajine. V Zagorju ob Savi, ki je del najmanjše statistične regije z najmanj turističnimi prenočitvami, so domači turisti lani ustvarili 77 odstotkov prenočitev oz. sedemkrat toliko kot leta 2019.

V slovenskem mobilnem omrežju je junija po podatkih statističnega urada gostovalo skoraj 6,5 milijona tujih uporabnikov ali za 15 odstotkov več kot junija lani. Gostovanje več kot 10.000 različnih uporabnikov iz Slovenije pa so statistiki junija zaznali v 14 državah.

Letošnji julij pa se ponaša tudi z rekordno številko, našteli so namreč največ turistov v sedmem mesecu leta. Julija je Slovenijo obiskalo 1.051.703 turistov, kar je 2,5 odstotka več kot julija lani in največ v vseh julijih doslej. Število prenočitev se je povečalo za 3,9 odstotka na nekaj manj kot tri milijone, so sporočili iz statističnega urada. Tujih gostov je bilo več kot pred letom, obisk domačih gostov pa se je zmanjšal.

Tudi prestolnica je bila polna turistov. V ljubljanskih trgovinah s spominki so poleti enotno ugotavljali, da turisti najraje kupujejo magnete in razglednice. Če so za nekatere cene previsoke, pa prodajalci ugotavljajo, da so mnogi pripravljeni zapraviti več, kot pričakujemo. V STA-jevi reportaži so ocenili, da turisti sicer za magnete in razglednice povprečno zapravijo od pet do 20 evrov, nekateri pa so za spominek, ki jim je všeč ali je nekoliko poseben, pripravljeni odšteti več. "V ponudbi smo na primer imeli zamaške za vino, ki so se, čeprav so stali 30 evrov, presenetljivo dobro prodajali," je povedal prodajalec v eni izmed trgovinic na Trubarjevi.

V slovenska pristanišča je julija priplulo ali iz njih odplulo 377 ladij. Od tega je bilo 36 ladij za križarjenje, kar je medletno šest odstotkov več. Prihodov in odhodov potnikov je bilo skupno 33.299.

Avgusta so na Letališču Ljubljana pozdravili milijontega potnika v letošnjem letu. Mejnik so dosegli nekaj tednov prej kot lani, v družbi Fraport Slovenija ob prihajajoči vzpostavitvi direktnih povezav z Las Palmasom, Manchestrom in Barcelono pričakujejo, da bodo v tem letu skupno oskrbeli več kot 1,5 milijona potnikov.

Poleg Amsterdama so bile med najbolj obiskanimi destinacijami potnikov letos do sredine avgusta Istanbul, London, Frankfurt in Zürich. Med čarterskimi destinacijami pa so si potniki največkrat izbrali Hurgado, Antalijo, Tunizijo, grški otok Rodos in Šarm el Šejk.

Kako s turizmom naprej, se v teh dneh ob koncu poletne sezone sprašujejo tudi v drugih državah, seveda tudi pri naših južnih sosedih, kamor je letos odšlo še več Slovencev kot lani, ustvarili pa so tudi več nočitev. Čeprav hrvaški turizem letos beleži rekordne rezultate pri obisku in potrošnji, pa pristojni tam opozarjajo, da mora biti Hrvaška cenovno konkurenčnejša. Država se namreč zaradi vse dražjih storitev v turizmu vse bolj sooča s kritikami, da za dopustnike postaja predraga turistična destinacija.

Ali si državljani želijo, da bi Hrvaška postala država za elitne goste, je prejšnji teden raziskovala tudi javnomnenjska anketa hrvaške javne radiotelevizije. Več kot tretjina Hrvatov si želi kombinacijo množičnega in elitnega turizma, je pokazala raziskava. Slaba četrtina se jih nagiba k množičnemu, slaba petina pa k elitnemu turizmu, pri čemer množični turizem povezujejo zlasti z večjim zaslužkom in gnečo, elitni pa z bogatejšimi gosti, a manj delovnimi mesti.

Med prednostmi množičnega turizma so anketiranci navedli več gostov, večjo potrošnjo in zaslužek, možnost za več delovnih mest, večje prihodke lokalnih skupnosti in prebivalcev ter večjo promocijo Hrvaške v svetu. Med slabostmi so izpostavili preveč gostov in gnečo na cestah, v trgovinah in mestih, onesnaženje okolja in uničevanje naravnih virov, preobremenitev infrastrukture, manjšo kakovost življenja domačinov in uničevanje kulturne dediščine.

Prednosti elitnega turizma so po mnenju vprašanih gosti z večjo kupno močjo, ki trošijo več, večji prihodki ob manjšem številu turistov in manjša gneča. Pozitivne plati vidijo tudi v manjšem pritisku na infrastrukturo in manjšem onesnaževanju okolja ter v razvoju luksuznih vsebin, kot so marine, hoteli in restavracije. Med slabostmi elitnega turizma so vprašani navedli predvsem zvišanje cen, ogrožanje malih najemodajalcev in manj delovnih mest. Slabosti vidijo tudi v manjšem številu gostov in manjših prihodkih od turizma.