Darko Bohnec, viceguverner Banke Slovenije, je za 24 ur povedal, da je dan varčevanja pomemben dogodek, da se spomnimo na to, kako poteka varčevanje v nekem nacionalnem gospodarstvu. Sicer je, po Bohnecovih besedah, bančno varčevanje še vedno, kot oblika naložb, najbolj značilno. Vendar pa tudi tu prihaja do sprememb, saj je vse več namenskega.
Zaupanje Slovencev v domač bančni sistem je po mnenju Združenja bank Slovenije veliko. To se je pokazalo tudi ob zamenjavi valut držav evroobmočja v evro, ko je večina Slovencev svoje prihranke v tujih valutah prinesla v banke in jih tam tudi pustila.
Tolarski prihranki slovenskih varčevalcev so se po navedbah Banke Slovenije od konca lanskega decembra pa do konca septembra nominalno povečali za 73,4 milijarde tolarjev. Devizni prihranki prebivalstva, brez tečajnih razlik, pa so se letos znižali za 13,2 milijarde tolarjev in konec preteklega meseca znašali 798 milijarde tolarjev.
Slovenske varčevalce sta letos nekoliko vznemirili stečaj kranjske hranilno-kreditne službe (HKS), predlog Banke Slovenije o uvedbi stečaja HKS Soča in uvedba likvidacije HKS Sicure. V slovenski centralni banki so opozorili, da te HKS niso vključene v jamstveno shemo za zavarovanje depozitov, svojim komitentom pa za izplačilo vlog jamčijo s svojim premoženjem in premoženjem svojih ustanoviteljev. V Sloveniji po jamstveni shemi banke in hranilnice solidarno jamčijo za izplačilo vloge posameznega varčevalca v višini do 4,2 milijona tolarjev. V EU so ta jamstva višja, zato bo oblikovanje jamstev na višji ravni za banke v Sloveniji zagotovo izziv, so prepričani v slovenski centralni banki.