Po podatkih Banke Slovenije je bilo konec julija vseh bančnih vlog prebivalstva za 2085 milijard tolarjev, od tega pa jih je bilo 60 odstotkov oz. za 1257 milijard tolarjev v domači valuti. V zadnjem času klasične oblike varčevanja v bankah delno izpodrivajo nove, saj prebivalci vse več svojih prihrankov vlagajo v rentna in pokojninska varčevanja ter varčevanje v vzajemnih skladih.
Tolarske hranilne vloge pri bankah vse od leta 1994 dosegajo (stabilne) stopnje rasti. Po navedbah predsednika nadzornega sveta Združenja bank Slovenije Aljoše Tomaža so v zadnjih letih povprečno letno rasle po 27-odstotni stopnji, v tuji valuti pa po 15,5-odstotni stopnji. V zadnjih letih so visoko realno pozitivne tudi mesečne stopnje rasti hranilnih vlog prebivalstva. Te so lani dosegle 1,2 odstotka, letos pa 0,3 odstotka.
Slovenija si je že ob začetku samostojne poti zadala, da bo gospodarski razvoj temeljil na domačem varčevanju. Bančni sektor pa se danes poleg konkurence tujih bank vse bolj srečuje tudi s konkurenco v drugih naložbenih priložnostih. Po besedah viceguvernerja Banke Slovenije Darka Bohneca Slovenci velik del svojih prihrankov vlagamo v sektor nepremičnin. Povečuje pa se tudi delež življenjskega varčevanja, ki se v celotnem varčevanju giblje med 2,2 in 2,5 odstotka, in sicer predvsem varčevanje v vzajemnih skladih.
Banke v Sloveniji tako pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo vse bolj širijo svojo ponudbo (tudi na bančno-zavarovalniško področje ter področje investicijskega bančništva) ter se vedno bolj odmikajo od tradicionalnega zbiratelja denarja in prevzemajo vlogo finančnega svetovalca. Po mnenju Aljoše Tomaža je bil doslej razvoj produktov in storitev ustrezen, zato lahko vstop v povezavo pričakujemo z optimizmom.
V Novi Ljubljanski banki (NLB) so septembra v primerjavi z lanskim decembrom dosegli šestodstotno rast pologov gospodinjstev, v Novi Kreditni banki Maribor (NKBM) in največji zasebni banki v Sloveniji, SKB banki, ki je v večinski lasti francoske Societe Generale, pa je bila rast prihrankov letos približno na enaki ravni kot v enakem lanskem obdobju.
Kot so povedali v obeh največjih bankah v Sloveniji in SKB banki, ljudje še vedno in vse bolj zaupajo domači valuti. Razmerje med varčevanjem v domači in tuji valuti je približno 60 proti 40. Stranke se tudi raje kot za dolgoročna varčevanja odločajo za kratkoročna varčevanja (delež teh je v NLB 78 odstotkov, v NKBM pa 93 odstotkov). Po podatkih NLB je imela ena njihova stranka (v oceno so vključeni tako prebivalci kot samostojni podjetniki) v banki povprečno vezan milijon tolarjev.
Svetovni dan varčevanja od leta 1924
Svetovni dan varčevanja, ki mu je namenjen zadnji dan v oktobru, so razglasili leta 1924 v Milanu. Z njim so predvsem hranilnice želele opozoriti posameznike in gospodarske družbe na pomembnost varčevanja. Na srečanju, na katerem so se zbrali predstavniki 700 hranilnic iz 27 držav, med njimi tudi Slovenije, so ustanovili mednarodni inštitut za varčevanje.
Moto dneva varčevanja je: "Delo in varčevanje sta najmočnejša dejavnika na poti k blaginji, napredku in dostojanstvu vsakega posameznika in družbe kot celote." V Združenju bank Slovenije so ob letošnjem izdali priložnostno publikacijo z naslovom Kaj vemo o bančnih poslih. Brezplačna publikacija z razlago bančnih pojmov bo na voljo v vseh bankah po Sloveniji.