Švica je zaprosila Evropsko unijo, naj najbolj znanemu siru brez lukenj alpske države, imenovanemu po zahodnošvicarski pokrajini Gruyere, podeli status živila z zaščiteno označbo porekla. Švicarska prošnja je usklajena s podobno pobudo Francije, ki si za francoski sir z enakim imenom, a z luknjami, prav tako želi vključitev v sistem zaščite kmetijskih in živilskih izdelkov EU.

Francija in Švica sta potem, ko sta se zaradi tega sira skoraj zapletli v trgovinsko vojno, sklenili neke vrste prijateljski dogovor, s katerim si medsebojno priznavata posamezne vrste sira v obeh državah. Po navedbah švicarskega kmetijskega ministrstva sta se državi odločili, da prošnji za zaščito EU vložita istočasno.

Obe vrsti sira, švicarskega brez lukenj in francoskega z luknjami, namreč proizvajajo zelo blizu francosko-švicarske meje, zaradi česar je bilo v preteklosti poreklo Gruyera predmet sporov.

Evropski sistem zaščite živil, katerega začetki segajo v leto 1992, pozna tri različne kategorije zaščite. Zaščitena označba porekla ščiti kmetijske proizvode ali živila s poreklom iz določene regije, kraja ali države, katerih kakovost ali značilnosti so predvsem ali izključno povezane z naravnimi ali človeškimi dejavniki tega geografskega območja in katerih proizvodnja, predelava in priprava je bila opravljena na tem območju.

Zaščitena geografska označba ščiti kmetijske proizvode ali živila s poreklom iz določene regije, kraja ali izjemoma države, ki imajo posebno kakovost, sloves ali druge značilnosti, ki jih je moč pripisati temu geografskemu poreklu in katerih proizvodnja je bila opravljena na tem območju.

Zajamčena tradicionalna posebnost pa ščiti kmetijske proizvode ali živila, ki so bodisi proizvedeni iz tradicionalnih surovin bodisi imajo zanje značilno tradicionalno sestavo ali pa so proizvedeni ali predelani na tradicionalen način. Sistem zaobjema različne kategorije kmetijskih proizvodov in živil, ne pa tudi vina in žganih pijač (razen vinskega kisa).