Do znižanja obrestnih mer prihaja v času, ko se je rast cen življenjskih potrebščin v Švici umirila. "Inflacijski pritisk se je v primerjavi s prejšnjim četrtletjem zmanjšal, z današnjim sproščanjem denarne politike pa se SNB upira nižjemu inflacijskemu pritisku," je centralna banka zapisala v sporočilu.
Kot so dodali, bodo še naprej pozorno spremljali razmere in po potrebi prilagodili denarno politiko, da bi zagotovili, da inflacija ostane v območju, ki je skladno s srednjeročno cenovno stabilnostjo.
Švicarska centralna banka je še sporočila, da je bila gospodarska rast v prvem četrtletju močna, predvsem zaradi izvoza v ZDA, ki je zaradi napovedanih Trumpovih carin pred njihovo uveljavitvijo poskočil.
SNB pričakuje, da se bo švicarski bruto domači proizvod letos okrepil za 1,5 odstotka, enako rast naj bi zabeležili prihodnje leto. Brezposelnost naj bi se rahlo povečala.
Norveška centralna banka presenetljivo znižala obrestne mere
Norveška centralna banka je ključno obrestno mero znižala za 0,25 odstotne točke na 4,25 odstotka, kar je presenetilo analitike, ki so pričakovali, da bo Norges Bank z znižanjem počakala do septembra. Razlog za rez pripisujejo negotovim gospodarskim razmeram, povezanim predvsem s trgovinsko vojno in eskalacijo konfliktov po svetu, nazadnje na Bližnjem vzhodu.
Če se bo gospodarstvo razvijalo skladno s trenutnimi napovedmi, bi lahko norveška centralna banka v obrestne mere letos zarezala še enkrat. Ključna obrestna mera je bila pred današnjim rezom na enaki ravni od decembra 2023. Pred tem jo je centralna banka zviševala v želji, da bi oklestila inflacijo.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.