Kot so sporočili, so v prvi polovici leta zabeležili 613 milijonov tolarjev dobička. Rast so zabelelžili tako v potniškem kot tovornem prometu. Za infrastrukturo, najbolj nedonosen del železnic, pa zdaj takorekoč v celoti skrbi država, ki za vzdrževanje železniških tirov in vodenje prometa namenja kar 95 vseh potrebnih sredstev.
Prestrukturiranje SŽ je v grobem pomenilo razdelitev železnic na potniški in tovorni promet ter infrastrukturo. Zmanjšali so tudi stroške, večinoma na račun finančne reorganizacije in 915 manj zaposlenih, je pojasnil generalni direktor SŽ Blaž Miklavčič. Pozitiven poslovni izid po trditvah Miklavčiča pričakujejo tudi konec leta.
V približno dveh letih vodenja železniškega sistema mu je uspelo zmanjšati število zaposlenih v Skupini SŽ za 915. Konec avgusta 2002 sta bila v Holdingu SŽ zaposlena 8402, v Skupini SŽ pa jih je bilo 10.675, ta hip je v holdingu 8245, v skupini pa 10.429 zaposlenih. Kadrovska reorganizacija se po razlagi Miklavčiča bliža koncu. Za letošnjo jesen načrtujejo še zadnji krog zmanjšanja števila zaposlenih, za približno 200. Kakor poudarja, nobenega niso postavili na cesto, ampak so se z vsakim posebej dogovorili o prostovoljnem odhodu in mu tudi izplačali odpravnino.
Miklavčič je na današnji novinarski konferenci omenil tri oblike dogovornega odhoda s SŽ, in sicer zaposlitev v drugih podjetjih, čakanje na upokojitev ter odprtje samostojne dejavnosti. Tiste, ki so ostali pri železnici, pa čaka druga, tako imenovana mehkejša faza kadrovske prenove, to je odprava strukturnih neskladij med zaposlenimi z izobraževanjem, dokvalifikacijo in podobno.
