"Stečaj bi bil katastrofa za vse vpletene strani, tudi za SDH, kot upnika. Ne predstavljam si, kako bi oni dobili tisti del, ki ga želijo dobiti," nam razlaga predsednik poslovodstva T-2 Robert Erzin. Erzin je krmilo vodenja podjetja prevzel pred dvema tednoma, po odstopu Jureta Valjavca. Poleg državnega Telekoma je podjetje T-2 še edino telekomunikacijsko podjetje, ki je ostalo v slovenski lasti, vsi ostali operaterji so v lasti tujcev.
SDH je predlog za stečaj T-2 vložil pred dobrimi desetimi dnevi in bo, kot je slišati neuradno, predlog za stečaj umaknil le v primeru dogovora, torej plačila dolga.
17-letni gordijski vozel
Bil je 16. april 2007 (danes mineva torej natanko 17 let), ko je konzorcij sedmih bank, s takrat državno Novo ljubljansko banko na čelu, podjetju T-2 odobril 120-milijonski kredit. Za razumevanje zgodbe je pomembno dejstvo, da je bil T-2 takrat v lasti danes zloglasnega propadlega projekta Mariborske Nadškofije, Zvona 1.
V imenu Nove ljubljanske banka sta kredit podpisala Tomaž Jezerc in Alojz Jamnik, na strani T-2 pa takratni direktor Matevž Turk. Kredit ni bil namenjen samo gradnji telekomunikacijskega omrežja, ampak je bil odobren tudi kot finančna injekcija Zvonu 1. To je jasno zapisano tudi v sami kreditni pogodbi. Mimogrede, Alojz (Slavko) Jamnik, nekdanji član uprave NLB, pod vodstvom Marjana Krambergerja, je sicer brat ljubljanskega pomožnega škofa Antona Jamnika.
Svoj poslovni imperij je mariborska nadškofija po načrtih arhitekta nadškofijskega finančnega imperija Mirka Krašovca začela graditi sredi 90-ih let na krilih lastniških certifikatov več kot 60 tisoč malih delničarjev; pod njegovo okrilje pa je pozneje spravila množico naložb, pomemben del slovenskega gospodarstva, pa tudi satelitska podjetja, prek katerih je izvajala svoje skrite operacije. Tako so oktobra pred skoraj tremi leti, deset let po finančnem zlomu Mariborske Nadškofije, poročali v rubriki 24UR Fokus.
46 milijonov se je takoj steklo v Zvon 1
Prvi problem je bil, da je bil 120-milijonski kredit v celoti počrpan, še preden je bil s čimer koli zavarovan. Kaj takega se danes pri nobeni od naših bank ne bi moglo več zgoditi. Kredit je bil zavarovan šele več let pozneje, o čemer bomo pisali v nadaljevanju članka. Drugi problem je bil, da so že nekaj dni po podpisu kreditne pogodbe na desetine milijonov evrov začeli prenakazovati v Zvon 1.
Štiri dni pozneje je tako Zvon 1 že prejel tri nakazila v skupni vrednosti 21,6 milijona evrov. Mesec dni pozneje še 20 milijonov in mesec dni po tem še 4 milijone evrov. Skupaj je bilo na Zvon 1 prenakazanih več kot 45,6 milijona evrov.
In tretji, za naše državne finance daleč največji problem – odprtih oziroma neplačanih je ostalo čisto vseh 14 obrokov kredita. Kredita, ki je pomagal navrtati več kot petmilijardno bančno luknjo. Terjatve do T-2 so bile namreč leta 2013 prenesene na takratno slabo banko (DUTB), in to po izrednem popustu. Kot so takrat poročali v Financah, je bila bruto vrednost terjatve 95 milijonov evrov prenesena v višini 14,4 milijona evrov. Kar pomeni s skoraj 85-odstotnim popustom. Po ukinitvi DUTB pa je sporna mapa, že drugič v njegovi karieri, pristala na mizi predsednika uprave SDH Žige Debeljaka.
Kako je država dobesedno podarila 120 milijonov evrov
Da NLB več let, kljub temu da ni bil plačan niti prvi obrok kredita, ni ravnala kot dober gospodar, je jasno iz naslednjega podatka. Prvi izvršilni postopek, za prvih šest neplačanih obrokov kredita, so sprožili šele leta 2013, torej šest let po podpisu kreditne pogodbe. Drugi postopek, za preostale neplačane obroke, pa je SDH sprožil šele lani, torej 16 let po tem, ko je bil kredit v celoti počrpan.
NLB in pozneje Slaba banka bi sicer lahko vsaj nekaj iztržila v prisilni poravnavi, predno je lastnik podjetja T-2 postal Jurij Krč. Krč je do četrtega največjega telekomunikacijskega operaterja v Sloveniji prišel kot upnik, kot nepoplačan lastnik kranjskega Gratela, ki je za cerkvenega operaterja gradil telekomunikacijsko omrežje. A kaj, ko ne NLB in kasneje tudi ne DUTB svojih terjatev v prisilni poravnavi nista prijavila.
V tistem obdobju so sicer v T-2 izločili in popisali vso opremo, s katero je bil naknadno zavarovan ta 120-milijonski kredit. Gre za več ton telekomunikacijske strojne opreme, od baterij za ups, stikal, postaj, usmerjevalnikov itn. Raznoraznih elementov predoptične opreme tako imenovane vdsl tehnologije. Opreme, ki že več kot desetletje stoji v skladišču na obrobju Ljubljane in čaka, da jo bo država unovčila.
Čeprav je bila oprema pred dobim desetletjem vredna več deset milijonov evrov, pa danes že sam pogled nanjo pove, da gre za "staro šaro", saj je razvoj tehnologije, ko govorimo o internetu in telefonih, nenormalno napredoval. Še več, gre celo za opremo, ki je nevarna, v smislu, da mora biti primerno uničena. Kar pa tudi stane.
V T-2 s sodnimi postopki sicer poskušajo dokazati, da se država, torej SDH, po vseh teh letih v primeru prve izvršbe lahko poplača zgolj iz zastavljenih predmetov, torej zgornje opreme. Medtem ko je rok za vložitev druge izvršbe po mnenju vodstva T-2 že zastaral.
Stečaj bi bil katastrofa za vse
V T-2 so prepričani, da je po vseh teh letih problematično tako jerdo spora, kot sama višina terjatve. Direktor Robert Erzin razlaga, da so naročili forenzično analizo vseh dogodkov od leta 2007 naprej. Izvedla jo je revizijska hiša Ernest & Young, poslali pa so jo tudi na SDH. Ker gre za obdobje pred današnjim T-2, pod drugim vodstvom in z drugimi lastniki, je bilo pridobivanje dokumentacije izredno zamudno. "Si predstavljate, kako je to težko? Kot prvo dobiti te dokumente, pa potem poskušati na podlagi teh dokumentov izbrskati še druge stvari. Našli smo precej, kaj vse se je dogajalo s tem spornim kreditom," dodaja Erzin.
Na drugi strani v SDH sporočajo, da konkretnih preteklih in sedanjih aktivnosti DUTB in SDH ne morejo oziroma ne smejo komentirati. "Sta si pa tako DUTB kot tudi sedaj SDH v okviru upoštevanja vseh vsakokratnih okoliščin ves čas prvenstveno prizadevala za sporazumni dogovor o poplačilu terjatev," so zapisali. Neuradno je sicer slišati, da so vložili več izvršb nad premoženjem celotne skupine, ki jo obvladuje Krč. Večkrat so tudi poskušali s predlogi za stečaj, a pri tem niso bili uspešni. Leta 2017 je stečaj T-2 na primer ustavilo celo Ustavno sodišče. "Ta predlog za stečaj temelji na enakih izhodiščih kot prejšnji stečajni predlogi med letoma 2014–2017, ki jih je ustavno sodišče že prepoznalo kot nezakonite in v posledici katerih je T-2 utrpel škodo v višini 54 milijonov evrov, ki jo sedaj v sodnem postopku zahteva od Republike Slovenije," so zapisali pri operaterju.
Bi bil prvi mož SDH lahko v konfliktu interesov?
Po naših informacijah je pod predlog za stečaj (poleg člana uprave Janeza Tomšiča) podpisan predsednik uprave SDH, Žiga Debeljak. A kaj ko Debeljak istočasno opravlja tudi funkcijo predsednika nadzornega sveta državnega Telekoma, ki pa je glavni konkurent T-2. Debeljak je septembra lani tudi vodil sestanek z vodstvom T-2, kjer so nazadnje, za skupno mizo, vpleteni poskusili najti rešitev.
"Gospod Debeljak obvladuje morebitni konflikt interesov v skladu z veljavnimi pravili in dobrimi praksami, tako na strani družbe Telekom Slovenije, kjer opravlja funkcijo predsednika NS, kot tudi na strani družbe SDH, kjer opravlja funkcijo predsednika uprave," na naša vprašanja odgovarjajo pri upravljalcu državnih naložb. "Glede podpisovanja sklepov uprave, vlog za sodišča in drugih formalnih pravnih dokumentov jih g. Debeljak vedno sopodpiše kot zakoniti zastopnik, ne glede na to, kakšno vlogo ima pri odločanju v konkretni zadevi." Tako pa pojasnjujejo, da drugi član uprave, to je Janez Tomšič, ne more samostojno zastopati družbe navzven.
Kaj predlog za stečaj pomeni za naročnike?
"Zagotavljam, da tako kot smo delali pred tem predlogom za stečaj, delamo tudi danes in bomo delali tudi jutri," naročnike miri prvi mož T-2 Robert Erzin. Da je skrb strank odveč, je pred dnevi sporočila tudi Agencija za komunikacijska omrežja in storitve.
KOMENTARJI (174)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.