Gospodarstvo

'T-2 ali SDH?': Kako je v propadlem Zvonu 1 izginilo 45 milijonov evrov

Ljubljana, 16. 04. 2024 06.15 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min
Avtor
Nika Kunaver
Komentarji
178

Kaj je v ozadju predloga za stečaj četrtega največjega operaterja pri nas? Zakaj želi Slovenski državni holding, vodi ga Žiga Debeljak, propad T-2, ki ga obvladuje Jurij Krč? Srž vsega je 17 let stara kreditna pogodba, težka kar 120 milijonov evrov. Državni Novi ljubljanski banki takratna Nadškofija Maribor, ki je preko Zvona 1 obvladovala T-2, ni plačala niti enega obroka kredita, ki je bil zavarovan šele več let naknadno. Več ton težka in danes že (pre)stara telekomunikacijska oprema, s katero bi se država lahko poplačala, nedotaknjena že 12 let stoji v skladiščih v okolici Ljubljane. Kako je torej v Zvonu 1 izpuhtelo 45 milijonov evrov državnega denarja? In – ali je konflikt interesov, ker je prvi mož SDH Žiga Debeljak hkrati tudi predsednik nadzornega sveta Telekoma, torej glavnega konkurenta T-2?

Več videovsebin
  • Iz 24UR ZVEČER: Stečaj T-2?
    03:56
    Iz 24UR ZVEČER: Stečaj T-2?
  • Iz 24UR: Bo šel T-2 v stečaj?
    03:57
    Iz 24UR: Bo šel T-2 v stečaj?

"Stečaj bi bil katastrofa za vse vpletene strani, tudi za SDH, kot upnika. Ne predstavljam si, kako bi oni dobili tisti del, ki ga želijo dobiti," nam razlaga predsednik poslovodstva T-2 Robert Erzin. Erzin je krmilo vodenja podjetja prevzel pred dvema tednoma, po odstopu Jureta Valjavca. Poleg državnega Telekoma je podjetje T-2 še edino telekomunikacijsko podjetje, ki je ostalo v slovenski lasti, vsi ostali operaterji so v lasti tujcev.

SDH je predlog za stečaj T-2 vložil pred dobrimi desetimi dnevi in bo, kot je slišati neuradno, predlog za stečaj umaknil le v primeru dogovora, torej plačila dolga.

17-letni gordijski vozel

Bil je 16. april 2007 (danes mineva torej natanko 17 let), ko je konzorcij sedmih bank, s takrat državno Novo ljubljansko banko na čelu, podjetju T-2 odobril 120-milijonski kredit. Za razumevanje zgodbe je pomembno dejstvo, da je bil T-2 takrat v lasti danes zloglasnega propadlega projekta Mariborske Nadškofije, Zvona 1.

V imenu Nove ljubljanske banka sta kredit podpisala Tomaž Jezerc in Alojz Jamnik, na strani T-2 pa takratni direktor Matevž Turk. Kredit ni bil namenjen samo gradnji telekomunikacijskega omrežja, ampak je bil odobren tudi kot finančna injekcija Zvonu 1. To je jasno zapisano tudi v sami kreditni pogodbi. Mimogrede, Alojz (Slavko) Jamnik, nekdanji član uprave NLB, pod vodstvom Marjana Krambergerja, je sicer brat ljubljanskega pomožnega škofa Antona Jamnika.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.

Svoj poslovni imperij je mariborska nadškofija po načrtih arhitekta nadškofijskega finančnega imperija Mirka Krašovca začela graditi sredi 90-ih let na krilih lastniških certifikatov več kot 60 tisoč malih delničarjev; pod njegovo okrilje pa je pozneje spravila množico naložb, pomemben del slovenskega gospodarstva, pa tudi satelitska podjetja, prek katerih je izvajala svoje skrite operacije. Tako so oktobra pred skoraj tremi leti, deset let po finančnem zlomu Mariborske Nadškofije, poročali v rubriki 24UR Fokus.

46 milijonov se je takoj steklo v Zvon 1

Prvi problem je bil, da je bil 120-milijonski kredit v celoti počrpan, še preden je bil s čimer koli zavarovan. Kaj takega se danes pri nobeni od naših bank ne bi moglo več zgoditi. Kredit je bil zavarovan šele več let pozneje, o čemer bomo pisali v nadaljevanju članka. Drugi problem je bil, da so že nekaj dni po podpisu kreditne pogodbe na desetine milijonov evrov začeli prenakazovati v Zvon 1.

Stečaj Zvon ena holdinga traja že skoraj 12 let (od februarja 2012). Upniki so – po javno dostopnih podatkih – prijavili za skoraj 900 milijonov evrov terjatev. Stečaj sicer vodi upraviteljica Mojca Breznik.

Štiri dni pozneje je tako Zvon 1 že prejel tri nakazila v skupni vrednosti 21,6 milijona evrov. Mesec dni pozneje še 20 milijonov in mesec dni po tem še 4 milijone evrov. Skupaj je bilo na Zvon 1 prenakazanih več kot 45,6 milijona evrov.

In tretji, za naše državne finance daleč največji problem – odprtih oziroma neplačanih je ostalo čisto vseh 14 obrokov kredita. Kredita, ki je pomagal navrtati več kot petmilijardno bančno luknjo. Terjatve do T-2 so bile namreč leta 2013 prenesene na takratno slabo banko (DUTB), in to po izrednem popustu. Kot so takrat poročali v Financah, je bila bruto vrednost terjatve 95 milijonov evrov prenesena v višini 14,4 milijona evrov. Kar pomeni s skoraj 85-odstotnim popustom. Po ukinitvi DUTB pa je sporna mapa, že drugič v njegovi karieri, pristala na mizi predsednika uprave SDH Žige Debeljaka.

Kako je država dobesedno podarila 120 milijonov evrov

Da NLB več let, kljub temu da ni bil plačan niti prvi obrok kredita, ni ravnala kot dober gospodar, je jasno iz naslednjega podatka. Prvi izvršilni postopek, za prvih šest neplačanih obrokov kredita, so sprožili šele leta 2013, torej šest let po podpisu kreditne pogodbe. Drugi postopek, za preostale neplačane obroke, pa je SDH sprožil šele lani, torej 16 let po tem, ko je bil kredit v celoti počrpan.

NLB in pozneje Slaba banka bi sicer lahko vsaj nekaj iztržila v prisilni poravnavi, predno je lastnik podjetja T-2 postal Jurij Krč. Krč je do četrtega največjega telekomunikacijskega operaterja v Sloveniji prišel kot upnik, kot nepoplačan lastnik kranjskega Gratela, ki je za cerkvenega operaterja gradil telekomunikacijsko omrežje. A kaj, ko ne NLB in kasneje tudi ne DUTB svojih terjatev v prisilni poravnavi nista prijavila.

V tistem obdobju so sicer v T-2  izločili in popisali vso opremo, s katero je bil naknadno zavarovan ta 120-milijonski kredit. Gre za več ton telekomunikacijske strojne opreme, od baterij za ups, stikal, postaj, usmerjevalnikov itn. Raznoraznih elementov predoptične opreme tako imenovane vdsl tehnologije. Opreme, ki že več kot desetletje stoji v skladišču na obrobju Ljubljane in čaka, da jo bo država unovčila.

Čeprav je bila oprema pred dobim desetletjem vredna več deset milijonov evrov, pa danes že sam pogled nanjo pove, da gre za "staro šaro", saj je razvoj tehnologije, ko govorimo o internetu in telefonih, nenormalno napredoval. Še več, gre celo za opremo, ki je nevarna, v smislu, da mora biti primerno uničena. Kar pa tudi stane.

V T-2 s sodnimi postopki sicer poskušajo dokazati, da se država, torej SDH, po vseh teh letih v primeru prve izvršbe lahko poplača zgolj iz zastavljenih predmetov, torej zgornje opreme. Medtem ko je rok za vložitev druge izvršbe po mnenju vodstva T-2 že zastaral. 

Stečaj bi bil katastrofa za vse

V T-2 so prepričani, da je po vseh teh letih problematično tako jerdo spora, kot sama višina terjatve. Direktor Robert Erzin razlaga, da so naročili forenzično analizo vseh dogodkov od leta 2007 naprej. Izvedla jo je revizijska hiša Ernest & Young, poslali pa so jo tudi na SDH. Ker gre za obdobje pred današnjim T-2, pod drugim vodstvom in z drugimi lastniki, je bilo pridobivanje dokumentacije izredno zamudno. "Si predstavljate, kako je to težko? Kot prvo dobiti te dokumente, pa potem poskušati na podlagi teh dokumentov izbrskati še druge stvari. Našli smo precej, kaj vse se je dogajalo s tem spornim kreditom," dodaja Erzin.

Na drugi strani v SDH sporočajo, da konkretnih preteklih in sedanjih aktivnosti DUTB in SDH ne morejo oziroma ne smejo komentirati. "Sta si pa tako DUTB kot tudi sedaj SDH v okviru upoštevanja vseh vsakokratnih okoliščin ves čas prvenstveno prizadevala za sporazumni dogovor o poplačilu terjatev," so zapisali. Neuradno je sicer slišati, da so vložili več izvršb nad premoženjem celotne skupine, ki jo obvladuje Krč. Večkrat so tudi poskušali s predlogi za stečaj, a pri tem niso bili uspešni. Leta 2017 je stečaj T-2 na primer ustavilo celo Ustavno sodišče. "Ta predlog za stečaj temelji na enakih izhodiščih kot prejšnji stečajni predlogi med letoma 20142017, ki jih je ustavno sodišče že prepoznalo kot nezakonite in v posledici katerih je T-2 utrpel škodo v višini 54 milijonov evrov, ki jo sedaj v sodnem postopku zahteva od Republike Slovenije," so zapisali pri operaterju.

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.
Žiga Debeljak
Žiga Debeljak FOTO: Bobo

Bi bil prvi mož SDH lahko v konfliktu interesov?

Po naših informacijah je pod predlog za stečaj (poleg člana uprave Janeza Tomšiča) podpisan predsednik uprave SDH, Žiga Debeljak. A kaj ko Debeljak istočasno opravlja tudi funkcijo predsednika nadzornega sveta državnega Telekoma, ki pa je glavni konkurent T-2. Debeljak je septembra lani tudi vodil sestanek z vodstvom T-2, kjer so nazadnje, za skupno mizo, vpleteni poskusili najti rešitev. 

"Gospod Debeljak obvladuje morebitni konflikt interesov v skladu z veljavnimi pravili in dobrimi praksami, tako na strani družbe Telekom Slovenije, kjer opravlja funkcijo predsednika NS, kot tudi na strani družbe SDH, kjer opravlja funkcijo predsednika uprave," na naša vprašanja odgovarjajo pri upravljalcu državnih naložb. "Glede podpisovanja sklepov uprave, vlog za sodišča in drugih formalnih pravnih dokumentov jih g. Debeljak vedno sopodpiše kot zakoniti zastopnik, ne glede na to, kakšno vlogo ima pri odločanju v konkretni zadevi." Tako pa pojasnjujejo, da drugi član uprave, to je Janez Tomšič, ne more samostojno zastopati družbe navzven.

Poslovanje T-2 v letu 2023: 115 milijonov evrov prihodkov; 6 milijonov evrov dobička (pred davki); EBITDA pa 29,5 milijona evrov.

Kaj predlog za stečaj pomeni za naročnike?

"Zagotavljam, da tako kot smo delali pred tem predlogom za stečaj, delamo tudi danes in bomo delali tudi jutri," naročnike miri prvi mož T-2 Robert Erzin. Da je skrb strank odveč, je pred dnevi sporočila tudi Agencija za komunikacijska omrežja in storitve.

KOMENTARJI (178)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Študent-ka
17. 04. 2024 18.09
+1
ZAKAJ MI DAVKOPLAČEVALCI DOVOLIMO DA NAS DOBESEDNO PONIŽUJEJO ,MI ODPLAČUJEMO TE STRAŠNE DOLGOVE
zibertmi
18. 04. 2024 10.21
+4
t2,ki ga je ustanovil zvon 1,ki je najel kredit v višini 120 miloijonov in nič vrnil ne zavaroval,je je plod sds dejan,ki je vodila in upravljala SDH do debeljaka,sedaj je stvar zastaral.sds in janez nista nikoli nič kriva.tudi sedaj se odkrivajo miljonski zaslužki ljudi ,ki so za svoja svetovanja v času covit vlade bili v vladnih kabinetih,ki so bili dejavni tudi v časo edine vlade sds po volitvah
FoxnarCa
17. 04. 2024 14.20
Že od začetka (1c razred), so nekateri imeli obvezni predmet: izginjenje denarja. drugega ne znajo
Samo12
17. 04. 2024 11.17
+3
A tu se ne napihuje, koliko denarja so spravili v žep? Mogoče zato, ker je to bilo leta 2007, ko ke vladala sekta??
zmerni pesimist
17. 04. 2024 09.35
+1
Očitno imajo kupca za telekom kjer se bo nekaj lahko spravilo v žep samo prej je treba onemogočiti konkurrnco
ska1
17. 04. 2024 09.11
+4
za 5 MLRD takšnih dolgov smo prenesli na slabo banko!! govori pa se o 120 milijonih!? tisti, ki niso odplačevali dolgov so od slabe banke po izredno nizkih cenah pokupili svoje 'čiste' firme nazaj preko slamnatih podjetij. Erika pa nič.....
Castrum
17. 04. 2024 09.14
-2
Zadeva je še bolj prblematična če vemo, da smo se zadolžili 11 milijard € za reševanje bank, dejansko pa smo porabili 5 milijard €. Kam je šla razlika, nista ne Alenka ne Miro nikoli pojasnila.
ska1
17. 04. 2024 09.07
+1
dolg smo že enkrat odplačali davkoplačevalci preko slabe banke! Zdaj bi radi še enkrat? koliko je še takšnih primerov, samo ne pridejo na naslovnice?!
McGregor---
17. 04. 2024 08.40
+8
Cerkvi v poduk zapleniti vse gozdove, pa da vidimo reakciji cerkvenih 🧐
Castrum
17. 04. 2024 08.49
-2
Kaj bomo pa zaplenili Alenki, ki nam je "ukradla" delnice NKBM v vrednosti 500 milijonov?
PREDSIGNAL69
17. 04. 2024 08.12
+8
Eden izmed večnih problemov je zlinasost RKC z državo, čeprav bi morala biti RKC ločena od države.
SDS_je_poden
17. 04. 2024 09.51
+2
Castrum
16. 04. 2024 21.55
-9
Ko prebiram komentarje mi je vedno bolj jasno, da večina sploh ne ve kaj je to finančni sklad in kako deluje.....
FoxnarCa
16. 04. 2024 21.50
+1
Sultan Veličasni vam bi odsekal bučo. ima ostro sablo,.
optimist11
16. 04. 2024 21.40
+3
Kitajci bi to hitro rešili. Ampak v demokraciji je dovoljeno vse. (nekaterim)
bojer
16. 04. 2024 21.06
+6
In bil je tak halo za tistih 8 mio. Tu pa, niti v medijih niti drugod že pred leti nič . Lahko bi vsaj kakšna "gmajna" ostala v lasti državljanov.
peresni
16. 04. 2024 20.53
+6
30 letna praksa SDS in SD. Do kdaj?
zibertmi
16. 04. 2024 20.40
+11
sds rabota iz vladavine 04/08 ,z nezavarovanimi krediti z žegnom janeza sds podjetnikom in cerkvi
komarec
16. 04. 2024 20.33
+10
...... in potem bodo meni moralizirali z 10. božjimi zapovedni? Lepo vas prosim.
zmerni pesimist
16. 04. 2024 20.25
+7
Ali nismo to davkoplačevalci že poplačali
ap100
16. 04. 2024 19.57
-1
očitno zaradi popolne ali namerne nesposobnosti dutb - morda celo čakanja na pravi trenutek
visoki
16. 04. 2024 19.18
+10
en mesec smo poslušali novinarje zaradi 2 milijona preplačane stavbe na litijski,tukaj pa poslušamo 5 minut,nič tarče,nobene ovadbe,
ap100
16. 04. 2024 19.58
+3
in to zoper NLB, zoper DUTB , zoper državno pravobranilstvo zoper vse vlade od 2008 naprej
Samo12
17. 04. 2024 11.16
+2
Preberi, 2007 se je to dogajalo in takrat je sekta vladala
SDS_je_poden
16. 04. 2024 17.55
+12
Jest nimam milijonskega posojila pri NLB, sem pa prepričan, da ne bi čakali niti mesec dni z uveljavitvijo hipoteke, če bi zamudil obrok kredita. Danes ta banka ponuja sramotno nizke obresti na depozite. Fuj.
Samo12
16. 04. 2024 16.47
+13
Zanimivo bi bilo iz eden koliko tega denarja je odšlo v Vatikan in v kveder na trs!? In kdo ke bil takrat na vladi
ap100
16. 04. 2024 20.00
+0
samo ti res pojma nimaš -ne blebeči popolnih neumnosti in preberi še 5x