'Podjetja danes lažje pridejo do denarja kot do usposobljenih delavcev'

65 odstotkov osnovnošolskih otrok bo po končanem izobraževanju delalo v službah, ki danes ne obstajajo, so izpostavili na Svetovnem gospodarskem forumu. Kar si starši predstavljajo, da bodo delali njihovi otroci, ko bodo odrasli, nima veliko skupnega s tem, kar bodo dejansko počeli. 

Število trenutnih delovnih mest naj bi se v naslednjih 10 letih zmanjšalo za 10 do 15 odstotkov. Hkrati pa se bo pojavilo od 10 do 20 odstotkov novih zaposlitev. "Razsežnosti in hitrosti sprememb ni mogoče napovedati. Spopadamo se z neznanim," je dejala francoska ministrica za delo Muriel Penicaud. "Najbrž najbolj dramatična sprememba je, da se bo polovica zaposlitev občutno spremenila v naslednjih desetih letih," je poudarila.

Tehnologijo sicer vključujemo v delo že stoletja. "Kar je danes drugače, je hitrost, s katero se to odvija, dramatični preskoki v tem, kako poteka proizvodnja," je dejala Sharan Burrow, generalna sekretarka Mednarodne konfederacije sindikatov (ITUC). Veščine in spretnosti, ki jih bodo morali delavci obvladati, bodo zelo drugačne. "Toda še vedno bomo imeli poljedelstvo, gradbeništvo, proizvodnjo in storitve," je prepričana. Se bo pa večina sektorjev najbrž prilagajala tako, da bo tehnologijo kombinirala z ljudmi. Pri tem lahko pričakujemo, da bodo vedno več dela opravljali stroji, roboti, računalniki ...

Burrowova je ob tem realna: "Dogajalo se bo, da bodo delavci ostali brez služb." A to predvsem zato, ker se še nismo pripravljeni odreči zaposlitvam za polni delovni čas, saj ta ljudem daje občutek varnosti, še dodaja.

'Podjetja lažje do denarja kot do usposobljenih delavcev'

Trenutno smo v nekakšnem tranzitnem obdobju, ki se kaže tudi v tem, da imamo na eni strani veliko brezposelnih, ljudi, ki ne najdejo službe, na drugi strani pa podjetja ne morejo najti kadrov z ustreznimi znanji in veščinami. "Podjetja danes lažje pridejo do denarja kot do usposobljenih delavcev," je dejala francoska ministrica za delo. Številni delavci, ki so ostali brez služb, so prepričani, da so žrtve globalizacije in tehnologije. "Za njih je to grožnja. Ko niste za volanom, se spremembe vedno zdijo kot grožnja," je pojasnila. Zato rešitev vidi v možnosti delavcev, da soodločajo o svoji profesionalni prihodnosti. 

Dejstvo je, da se s tehnologijo spreminja ne samo trg dela, temveč tudi samo delo, ki ga vsak od nas opravlja. Zato bodo ljudje potrebovali nove spretnosti in nova znanja. 

"Ne moremo se zanašati na šolski sistem, saj bo trajalo preveč časa. V našem podjetju potrebujemo na vsake tri do pet let nova znanja, pri tako velikem podjetju pa ne moremo delavcev ves čas odpuščati in zaposlovati novih. To bi predstavljalo preveč motenj pri delu," je povedal Hans Vestberg, glavni izvršni direktor pri vodilnem ameriškem telekomunikacijskem podjetju Verizon Communications. Kot je poudaril, znotraj podjetja ugotavljajo veliko potrebo po dodatnem izobraževanju in izpopolnjevanju zaposlenih. "To pa je odvisno tudi od posameznikov znotraj podjetja," je dodal. 

Vprašanje prekvalificiranja in dodatnega usposabljanja torej ni in ne bo le vprašanje ambicioznih posameznikov, temveč je ključno za vse – tako zaposlene kot podjetja. Toda številna podjetja še vedno vidijo prekvalificiranje, dodatno šolanje in usposabljanje zaposlenih kot strošek, namesto da bi na to gledali kot na investicijo, ugotavlja Alain Dehaze, izvršni direktor Adecco Group iz Švice. "Danes vsak zaposleni v štirih letih izgubi 30 odstotkov svojih znanj in spretnosti," je ponazoril pomen nenehnega izpopolnjevanja delavcev v hitro spreminjajočem se gospodarskem okolju. 

Poročilo o "revoluciji prekvalifikacij", ki ga je za Svetovni gospodarski forum pripravilo podjetje Boston Consulting Group, ugotavlja, da bi 95 odstotkov od 1,4 milijona ameriških delavcev, ki bodo v naslednjem desetletju ostali brez služb, lahko prezaposlili na nova delovna mesta s podobnimi zadolžitvami, a boljšimi plačami. Vendar bi za prekvalifikacijo teh delavcev potrebovali 34 milijard dolarjev (približno 30 milijard evrov) – v povprečju okoli 24.000 dolarjev (21.000 evrov) na zaposlenega. 

Nove generacije si želijo drugačnega dela?

Vestberg se sprašuje, ali bomo čez desetletje še imeli podjetja z velikim številom zaposlenih. "Sedel boš v eni državi, proizvajal pa v drugi." Opaža, da se miselnost pri milenijcih že spreminja, želijo si več fleksibilnosti. "Zdi se, da milenijci radi pridejo in gredo. Dve leti bi delali tukaj, občasno, ali pa samo delajo tisto, kar bi radi," je dejal Vestberg.

A sekretarka ITUC se z njim ne strinja. "Ne verjamem, da si vsi milenijci želijo delati malo tu, malo tam. Pogovarjajte se z njimi. Res je, da si želijo malce več dogajanja v prvih letih svoje profesionalne poti. Vendar je polovica mojih sodelavcev iz te generacije in kar naenkrat so se začeli poročati, želijo si otrok, zato bi radi otroške dodatke, želijo si varnih služb. Niso tako drugačni od nas. Edino, kar jih loči, je to, da so bolj vešči novih tehnologij, saj so odraščali z njimi."

Na poslovnem družbenem omrežju LinkedIn so na podlagi podatkov, ki so jih zbrali, naredili seznam novih zaposlitev, kjer je bilo lani največ povpraševanja:

Učiti se danes za jutrišnje službe

S pospešenim tehnološkim razvojem je eden ključnih izzivov, kako urediti šolski sistem, ki bo sledil potrebam vse bolj tehnološko naprednega trga. Pojavljajo se že ocene, da se bo v prihodnosti šolski sistem moral preoblikovati tako, da se bodo že triletniki vključili v proces izobraževanja. Pri tem pa bi morale vlade poskrbeti, da bi imeli vsi otroci dostop do tovrstnega izobraževanja, saj se prepad med revnimi in bogatimi začne kazati že v zgodnjih letih. 

Veliko debat je, kako bi morali spremeniti način izobraževanja, šolski sistem. Vendar se nihče ne sprašuje, kaj bi se morali šolarji in študentje danes učiti. Zakaj bi morali otroke učiti več računalniških veščin? "Razlog ni tisto, kar si ljudje predstavljajo – da potrebujemo več programerjev, ker narašča potreba po spletni varnosti – temveč zato, ker vsaka zaposlitev, vse industrije, vsa področja znanosti, postajajo vse bolj digitalizirani. Računalništvo bo osnovno znanje, tako kot je to zdaj branje, pisanje, znanje matematike. Ne glede na to, ali gre za bodoče medicinske sestre, bodoče odvetnike, bodoče slikarje, bodoče arhitekte," je pojasnjeval Hadi Partovi, učitelj računalništva in ustanovitelj neprofitnega izobraževalnega projekta Code.org.

Trenutni šolski sistem ne ustvarja delovne sile, ki jo delodajalci potrebujejo, je opozoril Adam Grant iz Univerze v Pensilvaniji. "Preveč šol uči učence, kako spraviti čim več znanja v njihove glave. Ne učijo pa jih sodelovanja," je dejal.

Tudi Julie Gebauer iz britanskega svetovalnega podjetja Willis Towers Watson meni, da bodo v prihodnosti pomembne predvsem t. i. mehke veščine, sposobnost komuniciranja s strankami, sposobnost delovanja v mednarodnem, globalnem okolju, odlično poznavanje tehnologije, reševanje kompleksnih problemov in kreativno razmišljanje. Mladi pa se morajo že zdaj pripraviti na to, da se bodo na svoji poslovni poti ves čas učili, izpopolnjevali svoje znanje in se celo prešolali za kakšno drugo delovno mesto.

'Čas za ukrepanje je zdaj'

Politiki se pogosto hvalijo, kako bodo pripeljali nova delovna mesta, zagotovili več služb in tako poskrbeli za delavce. Sindikati pa opozarjajo, da ni nepomembno, kakšna so ta delovna mesta. Kot je poudarila Sharan Burrow (ITUC), je svet danes trikrat bogatejši kot pred 20 leti, vendar tega presežka ne prelivamo v plače. Zato je poudarila, da bi morali biti delavci dostojno plačani, a danes žal na milijone delavcev tudi v razvitem svetu s svojo plačo ne more preživeti. 

Burrowova je dejala, da bomo morali poskrbeti, da bomo naredili dobro družbeno pogodbo. "Rešitve so, moramo le imeti pravo miselnost in voljo po sodelovanju," je dejala. V nasprotnem se bodo razlike med revnimi in bogatimi le še poglabljale, že zdaj imamo namreč največjo neenakost med ljudmi v zgodovini meritev. 

Kot smo že pisali, neenakost dosega rekordne ravni, poganja populizem in povzroča pandemijo psihičnih težav. Je rešitev v univerzalnem temeljnem dohodku? Ali je problem kompleksnejši in terja kompleksne rešitve – tudi spremembe na področju davkov in izobraževanja.

"Čas je, da ukrepamo. Kaj to pomeni? Da, moramo obnoviti družbeno pogodbo, vendar ta mora biti tripartitna rešitev, mora vključevati vse deležnike," pa je dejal Alain Dehaze. Vlade morajo oblikovati ustrezne okvirje, znotraj katerih bosta prekvalifikacija in usposabljanje delavcev možno in lažje.

Ne drži torej, da je prihodnost dela že napisana in ji ne moremo ubežati. Nenazadnje imamo (za zdaj) škarje in platno v rokah še vedno ljudje in od nas je odvisno, kakšno prihodnost bomo oblikovali.